Več

Omemba številke 1.400 milijonov EUR bi vsakega normalnega smrtnika navdala z odkritim spoštovanjem, v izrečenem bi bilo slišati tudi nekaj strahu. A ne v Državnem zboru RS. Tam to številko nekateri omenjajo z nasmeškom na obrazu. In gre za številko, ki precej verjetno ne bo končna cena tega projekta - projekta, pri katerem se povezujejo politični akterji, ki se sicer glede pomembnih temah za državljane ne znajo ali nočejo povezati.  A nehajmo se pretvarjati, da smo državljani v zgodbi pomembni. Pomembno je, da se ne bodo ugasnile luči in da ne izgubimo svoje suverenosti, kajne, gospod predsednik Borut Pahor? Namreč, to so bile vaše besede daljnega leta 2010. Leta, ko je bilo za projekt porabljenih »samo« nekaj deset milijonov EUR in je bila pot nazaj še zelo mogoča. Kajti že takrat so bili ekonomski, okoljski, zdravstveni ter drugi pomisleki enaki tem, ki jih danes nonšalantno izrekajo celo poslanci in poslanke. Nekateri so celo priznali, da so bili zavedeni in da ob zavedanju današnjih dejstev projekta ne bi nikdar podprli!

Če si nekateri poslanci in poslanke želijo na ta način očistiti vest, potem je naša naloga, da jim takšnega odpustka ne dovolimo. Še posebej zato, ker so na svoje mize, v svoje elektronske poštne predale ter tudi preko osebnih pobud bili s strani okoljskih nevladnih organizacij ter marsikatere druge ničkolikokrat opozorjeni, da se bo zgodilo natanko to, kar se dogaja sedaj.

Da se ekonomika ne bo izšla ter da je novelirani investicijski program 5 pripravljen površno in brez upoštevanja ključnih tveganj, smo opozarjali z neodvisnim strokovnim mnenjem, ki ga je pripravil dr. Kešeljević z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Že leta 2009 smo opozarjali, da je projekt fosilni mastodont, ki Slovenijo zaklepa v umazano prihodnost in zmanjšuje investicijski potencial slovenske energetike v čiste obnovljive vire, kot so hidroelektrarne. In ko pridemo do zdravstvenih posledic, ki jih ima kurjenje premoga, ne morem kaj, da mi ne zastane dih ob spominu, da smo z razkritjem družbenih stroškov  ter s tem neupravičeno izgubljenih življenj, ki jih bo vzel TEŠ6, dobili v opozorilo pismo odvetniške pisarne Čeferin, češ da blatimo dobro ime Termoelektrarne Šoštanj !?!

In tako smo ponovno pri 16. juliju 2013, ko, roko na srce, moj um ni bil pripravljen poslušati niti minute več sprenevedanja, ki se je dogajalo v Državnem zboru. V hramu demokracije, kjer bi moralo prevladati družbeno dobro. Žal je tisti dan prevladovalo obrekovanje, obtoževanje in prelaganje krivde na vse enako krive. Ker nenazadnje, nobena politična stranka, ki danes sedi v Državnem zboru ali Vladi ne more reči, da si projekta ni želela. Na tak ali drugačen način so ga podprle vse. Če pa ga že niso na glas podprle, pa vsaj niso naredile nič, da bi ga zaustavile, preden je iz njega nastalo nov orkan, ki bo javne finance pahnil v spiralo še globljega pogrezanja. Kajti s tem, ko so odobrili državno poroštvo za ta projekt, so temu šaleškemu energetskemu gigantu podelili bianco menico, da na račun njihovih zgrešenih, koruptivnih in malomarnih rešitev danes pas zategujemo prav vsi.

In če niste dobro brali aktualnih novic, nam Vlada namenja nove reze. Ob trenutni situaciji bo projekt ustvarjal 50 milijonov EUR izgube. In ob tem se za konec vprašam, ali niso nove investicije namenjene temu, da ustvarjajo dobiček?

Nina Štros, vodja Greenpeace Slovenija

Več

Kot navaja poročilo, je osrednji problem vzdržnosti slovenskega proračuna trenutna politika subvencij. Država posredno in neposredno subvencionira izdelke in proizvodnje, ki so okolju škodljive. Vrednost okolju  škodljivih subvencij je v letu 2011 presegla 500 milijonov evrov. Poročilo predlaga postopno odpravo okolju škodljivih subvencij, na področju davkov pa med drugim povišanja pri trošarinah na energetske produkte in letni davek na uporabo vozil v cestnem prometu, zvišanje davka na izpuste CO2, nadaljnje širjenje davkov na vozila z emisijami CO2, davek na odlaganje odpadkov in obdavčitev potniškega zračnega prometa.

V Umanoteri se zavedajo, da so z danes objavljenim poročilom ustvarjeni šele prvi temelji za ukinjanje okolju škodljivih subvencij. Poudarjajo, da sta zdaj na potezi vlada in parlament, da sprejmeta potrebne ukrepe, kar pa ne bo lahka naloga. »Pridobljenim privilegijem se njihovi prejemniki ne bodo odrekli tako zlahka,« opozarja direktorica Umanotere Vida Ogorelec in vladajočo koalicijo sprašuje, ali bo zmogla dovolj poguma, da bo svoj mandat zastavila za zagotavljanje javnega interesa in ne bo podlegla grožnjam in razkazovanju moči sektorjev, ki se že desetletja izmikajo prepotrebni preobrazbi.

V Umanoteri so pripravili tudi t.i. info grafiko, ki na preprost način ponazarja, kakšne priložnosti za slovenski proračun bi pomenila odprava okolju škodljivih subvencij.

Več

Pretežno zadovoljiv je normativni okvir in deloma dostop do informacij in njegovo pravno varstvo, sicer pa v praksi vodila konvencije ne funkcionirajo dejansko, temveč le formalno in brez učinkov prizadevanj javnosti in nevladnih organizacij ob uporabi institutov, ki jih omogoča Aarhuška konvencija, ugotavljajo v Planu B za Slovenijo. Posebej problematičen pa je dostop do učinkovitih pravnih sredstev, opozarja Senka Vrbica iz  Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC. Po njenih besedah je tako možno ugotoviti, da Slovenije izpolnjuje le del zahtev Aarhuške konvencije.

Med  najpomembnejše pripombe in komentarje nevladnih organizacij spadajo: (1) pogoji za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja še vedno niso ustrezni, (2) posebej problematično je  (ne) prepoznavanje vloge javnosti in nevladnih organizacij pri sprejemanju prostorskih načrtov, (3) reguliranih je več mehanizmov, ki omogočajo dostop do pravnih sredstev, vendar sodne in upravne prakse skoraj ni, (4) potrebno bi bilo bistveno večje osveščanje širše javnosti o okoljskih problemih, kar je tudi ena izmed osnovnih dejavnosti nevladnih organizacij, ki pa bi jo morala država finančno podpirati in (5) vlada ne omogoča sodelovanja nevladnih organizacij v procesih sprejemanja evropske politike in zakonodaje.

Več

Zakon o varstvu okolja namreč možnost vključevanja v postopke trem organizacijam omejuje le na nekatere postopke s področja varstva okolja. »Veliko boljša je ureditev Zakona o ohranjanju narave, ki omogoča društvom s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih,« pravi Senka Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC.  Organizacije Plan B za Slovenijo so v tem smislu že predlagale spremembo Zakona o varstvu okolja, nujno pa je širiti možnost vstopanja v relevantne postopke, kakor je tudi energetsko dovoljenje.

Več

V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki države oz. ministrstev, gospodarstva, univerz, znanstveno raziskovalnih inštitucij in tudi sindikatov je bilo na osnutek SPS izraženih precej kritik, med drugimi je bil zelo kritičen tudi državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. Po mnenju zbranih osnutek ni dovolj ambiciozen v inovacijsko razvojnem smislu, kar je posredno potrdila tudi GZS, ki vlogo SPS vidi predvsem v podpori obstoječi predelovalni industriji.