Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 99, februar 2019
Uvodnik
Špela Berlot (CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp): Sprememba kot stalnica v pokrajini
V zadnjih 20 letih se je slovenska pokrajina izrazito spremenila, kar se kaže v izgubi pestrosti krajinskih tipov ter posledično pomembnega prepoznavnega razvojnega vira Slovenije. Avtocestni križ je slovenski prostor povezal in hkrati razrezal ter omogočil intenzivno suburbanizacijo. Odsotnost celovitega prostorskega načrtovanja in nepremišljenega umeščanja objektov in rab v prostoru (npr. občinske obrtne cone), gradnja atipičnih objektov in odseljevanje s podeželskih in odmaknjenih območij ter opuščanje (tradicionalne) kmetijske rabe pa so prav tako zaznamovali slovensko »tipično« pokrajino.
Zanima me več
Sprememba je edina stalnica v brezčasni alpski pokrajini, pravi predsednica CIPRE Italija Federica Corrado. V zadnji številki Alp na odru je opozorila na dva procesa, ki se odvijata v Alpah – na eni strani so gorska območja namenjena prostočasnim dejavnostim, za katere je značilno prekomerno izkoriščanje naravnih virov in tako imenovana »pornografija pokrajine«, ki smo ji lahko priča npr. vsako pomlad na Veliki planini ob razcvetu žafranov. Na drugi strani pa na rob odtisnjena območja od koder se prebivalstvo izseljuje (npr. Jezersko), čeprav so pokrajino uspešno obvarovali pred negativnimi kulturnimi, arhitekturnimi in socialnimi posledicami, vendar se soočajo tudi s težavami pri ohranjanju tipične gorske pokrajine.
Slovenija je podpisnica Evropske konvencije o krajini, ki med drugim državo podpisnico obvezuje k oblikovanju in izvajanju krajinske politike. Ta je vsestransko organiziran, sprejet in uveljavljen način celovitega, povezanega in vključujočega varstva, načrtovanja in upravljanja krajine, ki zagotavlja pogoje za dolgoročno in vsestransko skladen razvoj krajine tako, da povezuje in usklajuje pričakovanja, cilje in ukrepe različnih področij in akterjev ter omogoča, da razvijamo krajino kot skupen razvojni vir in dediščino ter pomembno prvino osebne in narodne identitete. Kar na primeru opisane Velike planine ali Jezerskega pomeni jasna navodila za upravljanje prostora z namenom varstva in razvoj pokrajine ter ukrepov za učinkovito upravljanje.
V projektu Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije, ki ga podpira Ministrstvo za okolje in prostor, izvajamo ga CIPRA Slovenija, DKAS, društvo krajinskih arhitektov ter IPoP – Inštitut za politike prostora, snujemo prvi korak za ta pomemben medresorski in med nivojski dokument. V jeseni 2018 smo izvedli analizo stanja krajine ter izvajanja krajinskih politik v tujih držav, spomladi pa vodimo tematske delavnice s pristojnimi ministrstvi, agencijami, zbornicami ter širšo javnostjo. Slovenija brez prostora ne obstaja, zato v razmislek prilagam povezavi na dva filmčka. Prvi ponuja vpogled v odsotnost kritičnega razmisleka pri razvoju slovenske pokrajine, drugi pa njenega drugačnega, celovitega upravljanja.
Luka-Vidic)
Foto: Luka Vidic
Op-ed
Nara Petrovič: Novi koraki pri razvoju inkubatorja trajnostno naravnanih skupin
Priča smo globalni epidemiji individualizma. Skupnosti razpadajo povsod po svetu. Ko posamezniki pridejo skupaj, da poskusijo obnoviti skupnost, navadno niso kos tej nalogi. Več kot 90% poskusov gradnje skupnosti ne uspe. Da bi nagovorili ta problem, so izkušeni predstavniki skupnosti iz vse Evrope ustvarili program inkubacije skupin CLIPS, ki ga je od leta 2015 do 2017 financiral ERASMUS+. CLIPS je kratica za Community Learning Incubator Programme for Sustainability.
Zanima me več
Razvoj skupnostnega inkubatorja vstopa v drugo fazo, ki jo prav tako financira ERASMUS+ program; projekt nosi ime CLIPS2. Prvo srečanje 24 predstavnikov organizacij iz 10 evropskih držav je potekalo na Sončnem griču v Slovenski Istri med 21. in 25. januarjem 2019.
Med udeleženci je bilo zaznati občutek, da skupnost ni razkošje, ali vsaj ne bi smela biti. Biti udeležen v mreži smiselnih odnosov je osnovna človeška potreba. "Skupnost" je "človeško bitje" v množini, in obratno, "človeško bitje" je ednina "skupnosti". Naša globalna odgovornost ni le ohraniti ogrožene vrste in ekosisteme, ampak tudi ohraniti bogastvo naših skupnosti.
Potreba po spodbujanju gradnje skupnosti in kakovostnega skupinskega dela je opazna v stotinah, če ne kar v tisočih projektov po vsej Evropi. Program inkubacije skupnosti zato utrjuje inovativne metodologije in procese v podporo raznolikim skupinam.
Odkar se je zaključil projekt CLIPS 1, se je inkubacija skupnosti zakoreninila že v mnogih državah v Evropi. CLIPS 2 bo še dodatno izpilil program inkubacije in ga razširil, da bo bolje služil stvarnim potrebam skupnostnih projektov.
Močne skupnosti so temelj odpornosti v času družbene krize in podnebnih sprememb. Srečanje v Sloveniji je udeležence utrdilo v prepričanju, da skupnostna inkubacija ni le potrebna, temveč kar nujna. Ekipa, ki inkubator razvija, se opira na načela gradnje skupnosti, saj je za poučevanje gradnje skupnosti le-to treba tudi živeti.
Lahko le upamo, da bo program skupnostne inkubacije prispeval k celjenju globalne epidemije individualizma in prispeval k razcvetu skupnosti, tako starih kot novih. Upamo tudi, da bodo skupnostni projekti prepoznali koristnost in široko uporabnost skupnostnega inkubatorja.
Za več podatkov poglejte na http://clips.gen-europe.org/, za morebitna vprašanja pa pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Aktualno v Planu B
KTPP poziva LPP in MOL k pripravi predloga za dostopnejše terminske in letne vozovnice
KTPP je izrazila razočaranje nad rezultati glasovanja in razpravo o ceni terminskih in letnih vozovnic v MOL. Svetniki so po daljši razpravi pred glasovanjem, z večino potrdili predlog in od aprila 2019 bomo plačevali višjo enkratno vozovnico za ljubljanske avtobuse (1,3 EUR). Več >>>
Posvet o onesnaženju zraka
V začetku februarja je na Filozofski fakulteti potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA in društva Focus. Več >>>
Predavanje iz okoljske psihologije
18. februarja smo v Okoljskem centru poslušali predavanje prof. dr. Marka Poliča K vzdržnemu razvoju: narava med precepi, vrednotami in človeškim vedenjem. Izhajajoč iz spoznanj okoljske psihologije, ki se ukvarja s proučevanjem vzajemnih odnosov med ljudmi in okoljem ter soodvisnostjo blagostanja ljudi in narave, nam je prof. dr. Marko Polič predstavil človeške dejavnike spodbujanja/zaviranja vzdržnega razvoja. Več >>>
Iz aktivnosti članic
Poleg uvoza premoga še več javnega denarja za TEŠ?
Organizaciji Greenpeace v Sloveniji in Focus, društvo za sonaraven razvoj, nasprotujeta prelaganju novega finančnega bremena TEŠ na ljudi in opozarjata da postaja okoljski in ekonomski problemu kurjenja premoga v TEŠ iz dneva v dan večji. Vlada RS mora k temu pristopiti odgovorno in se začeti skupaj z delavci in drugimi deležniki pripravljati na opuščanje premogovne proizvodnje elektrike v Sloveniji, ki bo prispeval k pravočasni zaustavitvi segrevanja ozračja in bo pravičen do delavcev.Več >>>
Kaj pa industrija?
V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija s svojo veliko porabo energije in izpusti iz industrijskih procesov v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta. Toda brez zmanjšanja rabe energije v industriji Slovenija ne bo prešla v nizkoogljično družbo in tudi ne bo dosegla energetskih in podnebnih ciljev. Več >>>
Razbijamo mite: Zero waste prireditve
Pogosto do sprememb in izboljšav ne pride, ker jih ne razumemo. Kar je novo, sicer ni vedno najboljše, a moramo to ‘novo’ najprej spoznati in razumeti, da vemo, ali je dobro ali ne. Za racionalno ‘tehtanje’ možnosti in treba razgrniti tančico skrivnosti in mitov. Pri našem delu se pogosto srečujemo ravno s slednjimi, zato smo se odločili, da jih predstavimo in ovržemo. Začenjamo z zero waste prireditvami, kjer je teh mitov še posebej veliko. Več >>>
Foto: Ekologi brez meja
ITR pripravlja nacionalno poklicno kvalifikacijo za pomočnika ekološkega vrtnarja
Na ITR verjamemo, da je zelena prihodnost predvsem v rokah mladih. Spodbujanje mladih za vključevanje v ekološko kmetovanje je gotovo eden od temeljev trajnostno naravnane prihodnosti. Zato skupaj s partnerji iz Turčije, Bolgarije in Belgije sodelujemo v projektu ECOGARD, čigar namen je razviti novo poklicno kvalifikacijo pomočnika ekološkega vrtnarja, in sicer za učence s posebnimi potrebami. Projekt traja do septembra 2020, sofinancira pa ga EU prek programa ERASMUS+.
Zanima me več
Pripravili smo že program izobraževanja in dober del učnih gradiv. Pri delu, zlasti pri pripravi zahtevne vloge za registracijo nove poklicne kvalifikacije, nam je že v pomoč nacionalni svetovalni odbor. Od 14. do 18. oktobra 2019 bomo v Sloveniji gostil mednarodno pilotno delavnico za predvidoma štirinajst evropskih mladostnikov s posebnimi potrebami, na kateri bomo narejeno tudi preverjali. Ob zaključku projekta bodo del gradiv učenci lahko osvajali tudi prek digitalne učne aplikacije. Upamo, da bomo s projektom za nov zeleni poklic uspešno zapolnili eno od vrzeli v poklicnih kvalifikacijah.
Vir: Inštitut za trajnostni razvoj
Se vidimo na protestu?
Po tem, ko je lani še 15-letna Švedinja Greta Thunberg petek za petkom izostajala od pouka ter tiho protestirala pred švedskim parlamentom, se je po svetu sprožil plaz mladinskih protestov, katerih namen je spremeniti podnebno politiko in nam omogočiti (zdravo) prihodnost. Po svetu se vsak petek vrstijo mladinski protesti, aktivirali pa so se tudi slovenski mladi. V petek, 15. marca, bodo mladi zavzeli ulice naše prestolnice. Več >>>
Slovenka leta in predsednica Ekologov brez meja kandidira za evropsko poslanko
Urša Zgojznik, predsednica okoljske nevladne organizacije, ki je povezala 280 tisoč posameznikov v enem dnevu, je napovedala nestrankarsko kandidaturo za poslanko v Evropskem parlamentu. H kandidaturi jo je po 10 letih aktivizma napeljala še ena uspešna akcija Očistimo Slovenijo in volja množice ljudi, ki so se pripravljeni zavzeti za pravice ljudi in okolja. Več >>>
Nova knjižica receptov: lokalno, pravično in PraviLNO pečeno
Tekmovanje ali bolje preizkušanje PraviLNO pečeno smo v letu 2018 organizirali že šestič. Tudi tokrat smo ugotovili, da se je treba za pripravo okusnih jedi iz sestavin z znanim poreklom še posebej potruditi. Pa vendar nam uspe prav vsako leto in tega smo neizmerno veseli. Dokaz za to je pričujoča knjižica z recepti - PraviLNO pečeno 2018. Obenem pa napovedujemo že novo sezono in nov natečaj. Več >>>
Napovednik dogodkov
5. 3.: Izmenjava oblačil Tekstilnica
Društvo Ekologi brez meja vas vabi na marčevsko izmenjavo oblačil. Izmenjava je odlična priložnost, da zamenjate vaša stara oblačila, ki jih ne nosite več, obenem pa obogatite garderobo s kakšnim ‘novim-starim’ kosom oblačila. Več >>>
15. 3.: Protest Mladi za podnebno pravičnost
V petek, 15. marca, bo v Ljubljani potekal mladinski protest. Vabljeni, da se pridružite! Več >>>
21. 3.: Grafično oblikovanje za NVO
Ponovitev usposabljanja namenjenega učinkovitemu komuniciranju bo 21. marca ob 13.30 uri v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani. Vabilo bo objavljeno na spletni strani mreže.
29. in 30. 3. : Letno srečanje – Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo 2019
Vabimo vas, da si rezervirate termin za letno srečanje 2019. Srečanje bo potekalo na Sončnem griču v Hrvojih. Dodatne informacije bomo objavili na spletni strani.
3. 6. - 6. 9.: Poletni raziskovalni tabori preučevanja delfinov
Izkoristite edinstveno priložnost in spoznajte iz prve roke raziskovanje in ohranjanje delfinov ter morskih želv v slovenskih in okoliških vodah. Več >>>
Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 98, januar 2019
Uvodnik
Uroš Brankovič (Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj): Naj nas zelena mobilnost zapelje do boljšega življenja
V začetku jeseni leta 2018 sva imeli v okviru Evropskega tedna mobilnosti na glavnem trgu v Kranju svoj ''štant'' tudi partnerski organizaciji projekta Naj te zapelje zelena mobilnost. Gre za manjši projekt, ki ga podpira MOP, z namenom spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa med različnimi ciljnimi skupinami na območju osrednje Gorenjske. Pri slednjih je zelo velik poudarek na mladih med 14. in 18. letom, saj so prav oni najbližja prihodnost (ne)trajnostne mobilnosti. Vsebine projekta izhajajo tudi iz dejstva, da je zasedenost na linijah mestnega potniškega prometa v Kranju ter medkrajevnih linijah žal precej nizka. Po rezultatih iz Celostne prometne strategije MOK iz leta 2017 mestni avtobus vsakodnevno uporablja zgolj 8 % vprašanih, medkrajevni avtobus pa 3 % vprašanih. Pa čeprav je cena celodnevne vozovnice za mestni avtobus le 1 EUR, občina Kranj pa letno to subvencionira s preko milijona evrov.
Zanima me več
Med ne preveč veliko množico obiskovalcev, nekaj še zaradi slabega vremena, se je na naši stojnici takrat ustavil tudi znanec. Je mojih let, se pravi dobrih 40 let, v času študija pa smo se skupaj šteli za precej napredne člane naše družbe. A ko sem ga v okviru ankete o JPP pobaral še za mnenje, ali so nočni prevozi v Kranju in okoliških večjih naseljih potrebni oz. zaželeni, je le odmajal z glavo. »Taksi so sedaj tako poceni, da si mladi razdelijo strošek in na ta način pridejo domov.« Zdelo se je tako strašno logično, da me je pošteno zaskrbelo za smiselnost in uspešnost naše prihodnje akcije v okviru projekta. Šlo naj bi za testne (brezplačne) nočne prevoze med Kranjem in okoliškimi naselji v Veselem decembru, le 3 mesece kasneje. Zato se tudi do trenutka, ko smo začeli z organizacijo prevozov, navkljub veliki ljubezni do avtobusov in vlakov ter močnih in zelo pozitivnih odzivih na našo idejo in vabila k uporabi nočnega prevoza, moji strahovi nikakor niso pomirili.
Potrdili so se že v prvem od dveh vikendov, ko se je na obeh vožnjah zbrala le peščica potnikov. Ti so bili sicer zelo navdušeni, od udeležencev službene zabave do punce, ki je pustila avto doma v Preddvoru samo zato, da bi preskusila ''nočnega''.
A že naslednji vikend smo imeli na avtobusu več kot 40 potnikov! Če se na to spominjam zdaj, ugotavljam, da me je po celem tednu razjedanja z dvomi in strahovi tisto noč med 1. in 5. uro prevevalo neke vrste histerično veselje. Malone vsak od potnikov je poskušal tudi po večkrat izraziti svoje navdušenost nad idejo, pa naj je šlo za starejše ponočnjake ali mlade pod 18. letom, ki jih tako radi označimo za pasivne, družbeno neaktivne. Na avtobusu je vladalo vzdušje vznemirjenja, kot da so se udeležili še čisto sveže, zares cool zabave. Pa tudi, da so pot domov in praznično veselje, skoraj do postelje, namesto v samotnem avto nadaljevali v družbi svojih prijateljev. Ali pa neznancev, ki so kaj kmalu postali še povsem sveži prijatelji. Nič za to, če so morali na svojo postajo čakati tudi po pol ure in več, kar je precej več kot bi trajalo z avtom, saj je trasa avtobusa obiskala vse večje kraje severno od Kranja.
Ponovno in zelo nazorno se je pokazalo, da je potrebno ob promociji trajnostne mobilnosti, enako pa tudi katere druge trajnostne potrošnje (prehrana, izdelki…), še močneje kot do sedaj nasloviti bistvene, najgloblje potrebe ljudi. Čeprav dodobra razčlovečeni zaradi trendov globalizacije, pri čemer ima avto-mobilnost svoj pomemben delež, pa so druženje, stik s prijatelji ali spoznavanje novih ljudi še vedno nekaj kar nas premami, začara. In to navkljub milijonom evrov, ki jih avtomobilska podjetja samo v Sloveniji namenijo temu, da nas prepričajo da je prava sreča mogoča le znotraj karoserij njihov avtomobilov. Menda z njimi lahko nadomestimo celo družinskega psa, ponovno odkrijemo že izgubljeno družinsko srečo in mladost ali pa s prijatelji končno pobegnemo od težavne punce oz. žene. Na strani vseh, ki delajo oz. delamo za bolj zdravo družbo je, da z veliko inovativnosti premagamo te velikanske vsote denarje, ki se prevedejo v silovito in nenehno bombardiranje o zveličavnosti potovanj z avtomobili. In da ljudi na zelo direkten in konkreten način prepričamo o privlačnih vidikih trajnostne mobilnosti za bolj zdravo družbo in vse nas kot posameznike.
Še bolj pa je, ob preveliki uporabi avta, potrebno spremeniti ali težiti k spremembi naših življenjskih vzorcev, kjer nam avto nudi že zgoraj opisano pomoč ''edinega pravega prijatelja''. Omogoča nam na videz pestro in razburljivo življenje, kjer v enem popoldnevu opravimo 1000 opravkov od obiska fitnesa, nakupov v treh različnih trgovinah, prevoza otrok na prostočasne aktivnosti in še kaj. Nore ideje izpred 20 in več let, kot je kava v Portorožu po koncu petkovega večera, so zdaj nekaj vsakdanjega. A če svoje življenjske navade in ritem dobro premislimo, lahko ugotovimo, da lahko tudi brez ''sreče'', ki nam jo ponuja (prevelika) uporaba avta kvaliteto življenja ohranimo ali celo dvignemo.
Brez takih spremembe bodo vse aktivnosti za spodbujanje trajnostno mobilnost prinesle le bolj ali manj kozmetične izboljšave, ki jih bo splošno naraščanje obsega prometa vedno znova premagalo.
Aktualno v Planu B
Stališče mreže Plan B za Slovenijo o energetskem prehodu v luči podnebnih sprememb
V Mreži Plan B za Slovenijo smo po dolgotrajnem procesu izoblikovali skupno stališče o energetskem prehodu v luči podnebnih sprememb. V pomoč oblikovanju stališča smo v letu 2017 organizirali tri delavnice na temo pridobivanja energije ter v letu 2018 delavnico za oblikovanje skupnega stališča. Več >>>
Sodelujemo v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO
Minister za okolje in prostor Jure Leben je 5. decembra 2018 ustanovil Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami kot strokovno-posvetovalni organ Ministrstva za okolje in prostor. Med člani, ki so bili izbrani preko neodvisnega postopka CNVOS, je tudi 5 predstavnikov iz organizacij članic mreže Plan B za Slovenijo. Zapisniki sej so na voljo tukaj.
Iz aktivnosti članic
Nočni prevozi v veselem decembru uspeli!
V veselem decembru smo v Kranju v dveh nočeh (15. - 16. 12. ter 20. - 21. 12.) testno izvedli nočne prevoze, katerih namen je bil preveriti potrebe in možnosti za redno uvajanje nočnih prevozov, predvsem za mlade, pa tudi druge, ki bi za vrnitev v nočne času raje izbrali organiziran prevoz. Predvsem v drugem vikendu sta bili vožnji dodobra polni, izredno dober odziv pa je akcija doživela tudi na socialnih omrežjih in med lokalnimi akterji (društva, organizatorji dogodkov, …). Več >>>
Foto: spletna stran CIPRA
Skupaj zaustavimo mehanizem ISDS
Umanotera se je priključila evropski pobudi Pravice za ljudi, predpisi za korporacije – Stop ISDS.
Mehanizem ISDS, ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, korporacijam omogoča, da tožijo države na posebnih zasebnih tribunalih. Korporacije so s pomočjo tega mehanizma v preteklosti od držav že prejele več sto milijonov evrov javnega denarja, ki so ga morale te plačati zaradi predpisov in odločitev, ki so jih sprejele, četudi so bile te odločitve v interesu javnosti. Mehanizem ISDS postaja vse bolj priljubljeno orodje korporacij za izsiljevanje držav in preprečevanje sprejemanja pomembnih zakonov, ki varujejo javni interes. Več >>>
Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja za skupnostne projekte
V okviru projekta Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri smo društvo Focus in Umanotera na relevantne državne institucije naslovili priporočila, s katerimi bi se izboljšalo sistemsko okolje za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v lokalnih okoljih. Priporočila se nanašajo na ukrepe trajnostne mobilnosti v turističnih destinacijah, vlogo energetskih skupnosti pri doseganju podnebno-energetskih ciljev države ter spremembe zakonodaje v prid možnosti podelitve brezplačne stavbne pravice na državnem ali občinskem premoženju za stanovanjske zadruge. Več >>>
Izšel priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge
Da bi podprli pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, smo Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravili priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge. Pri stanovanjski zadrugi gre za skupinsko zagotavljanje kakovostnih stanovanjskih enot, zadruge pa hkrati sledijo idejam medgeneracijske solidarnosti in trajnostne porabe virov s spodbujanjem trajnostne gradnje ter ekonomije souporabe in sobivanja. Več >>>
»Sosedske« sončne elektrarne končno tudi v Sloveniji
Ministrstvo za infrastrukturo v prenovljeni Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE predlaga spremembe, ki bodo večjemu številu ljudi omogočile, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije. Skupina ljudi (odjemalcev) znotraj iste transformatorske postaje (TP) se bo namreč lahko povezala in recimo postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca, pri čemer se jim bo delež proizvedene električne energije na oddaljenem mestu odštel od njihove porabe v lastnem domu. Več >>>
Klima za podnebje
V okviru projekta Klima za podnebje izvajamo delavnice za mlade po vsej Sloveniji. Bili smo v Celju, Kopru, Mariboru, Škofji Loki … Pri spodbujanju mladih, kaj lahko storimo za blaženje podnebnih sprememb, pa so se nam s kratkimi videi pridružili tudi fotograf in fotoreporter Arne Hodalič, pevka Jadranka Juras in igralec Primož Forte – Gušto. V okviru kampanje za nizkoogljično gospodarstvo pa smo pripravili dokument ENERGETSKO INTENZIVNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta. Več >>>
Ste za to, da gremo naprej? 10-letni izziv #10yearschallenge
Poznate ta 10-letni izziv na družabnih omrežjih? Če ne, nič hudega. Gre za to, da ljudje delijo dve sliki, nastali v razmaku desetih let. Če so slike posameznikov bolj ali manj posrečene, pa aktivnost mnogih organizacij že prerašča v okoljsko in družbeno ozaveščanje. Tudi društvo Ekologi brez meja bo letos praznovalo svoj 10. rojstni dan, zato se počasi pridružujemo izzivu. Več >>>
(foto: ekipa z Raven na Koroškem)
Greta Thunberg – govor na konferenci ZN o podnebnih spremembah – slovenski podnapisi
Švedska 15-letnica Greta Thunberg, ki je začela gibanje šolskih stavk za podnebje, je na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP24) nagovorila svetovne voditelje in poudarila, da podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo. Več >>>
#PticeOkoliNas bomo preštevali tudi v letu 2019
DOPPS vas tudi letos vabi, da skupaj z njimi preštejete ptice okoli svojih domov. Za vas so tudi pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic in beleženju podatkov. Več >>>
Vir: spletna stran DOPPS
Po malico na avtomat? Ni vseeno, kaj izbereš
So se ti že kdaj vaje zavlekle in ni bilo časa za kosilo na bone ali obisk trgovine pred naslednjim predavanjem? Si pozabil prinesti kosilo od doma? Avtomati na fakulteti ponujajo kar nekaj hitrih rešitev za potešitev lakote, a ni vseeno, kaj izbereš. Na žalost je večina hitrih `rešitev´ kaloričnih in nezdravih. A med ponudbo lahko najdeš tudi kaj primernega. Več >>>
Sprehod po koledarju z letnico 2018
Lansko leto je bilo za nas in tudi za okolje zelo razburljivo. Da se vsi skupaj napolnimo z dovoljšnjo mero motivacije za leto, ko bomo upihnili že 10. svečko delovanja, smo zbrali nekaj najbolj pozitivnih novic in dogodkov iz 2018. Več >>>
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Inšpekcijski nadzor
Na inšpekcijo povprečni smrtniki pomislimo predvsem takrat, ko v našem neposrednem okolju, še posebej tam, kjer prebivamo (in spimo), nekdo stori nekaj, kar nas preprosto… zmoti. Sprememba v okolju vpliva na naše čute, na primer vonj ali sluh. Na tak ali na številne druge načine ima dejanje drugega vpliv na naše počutje in posledično tudi zdravje, pa naj bo to fizično ali psihično, ali tudi oboje. K človeku ali skupini, ki dejanje stori (ali pa določeno ravnanje opusti in s tem povzroči negativno spremembo v okolju), sprva pristopimo, se pozanimamo kaj se dogaja in jasno povemo, da tako ne bo šlo naprej. Povzročitelj se lahko z vami ne strinja, lahko pa se tudi strinja, vendar brez osebnostnih zadreg čez nekaj dni zažge še kakšen kup plastike, ali zlije vedra strupenih snovi v bližnji grmiček. Kaj pa v tem primeru?
Zanima me več
Vaš prvi uradni korak pri odzivu na tovrstni dogodek je prijava pristojni inšpekciji. Inšpektorji so tisti, ki v imenu države izvajajo nadzor nad spoštovanjem predpisov v praksi; čeprav imajo inšpektorji do določene mere tudi preventivno funkcijo v smislu odreditve ukrepov za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih lahko posamezniku naložijo, gre v bistvu pri inšpekcijski službi za izvršilni in represivni organ države, ki skrbi za izvrševanje zakonodaje in lahko posameznika oglobi na podlagi kršenja predpisov oziroma zaradi prekrškov, ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje. Inšpektorji iz prve roke tudi zaznavajo pomanjkljivosti zakonodaje v praksi in so kot takšni vir informacij za pristojno ministrstvo in pripravljavce zakonodaje. Zdaj pa na bolj strokovno besedilo.
Podlaga za delo inšpektorjev
Inšpektorji pričnejo inšpekcijski postopek na podlagi letnega načrta/programa dela inšpekcije, ali na podlagi posamezne prijave s strani prijavitelja. Ker gre pri inšpekcijskem postopku za postopek, ki izrazito posega v pravice obravnavanih pravnih ali fizičnih oseb, mora biti urejen z zakonom.
Na področju varstva okolja, narave in prostora je za inšpekcijski nadzor pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, v okviru katerega delujeta dve inšpekciji:
- Inšpekcija za okolje in naravo, ter
- Gradbena, stanovanjska in geodetska inšpekcija.
V tem prispevku obravnavamo Inšpekcijo za okolje in naravo. Podlago za delovanje inšpektorja na tem področju urejajo naslednji zakoni:
- Zakon o inšpekcijskem nadzoru,
- Zakon o prekrških,
- Zakon o varstvu okolja,
- Zakon o vodah,
- Zakon o ohranjanju narave in
- Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Inšpekcija je v povzetku pristojna za nadzor nad spoštovanjem okoljevarstvenih, naravovarstvenih in vodovarstvenih predpisov, ter predpisov s področij nadzora kemikalij in gensko spremenjenih organizmov. Gre za široko področje delovanja.
Inšpekcijski postopek
Inšpektor prične z inšpekcijskim postopkom, če je tako predvideno v načrtu dela inšpektorata (t.i. redni inšpekcijski nadzor). Priprava načrta dela inšpektorata je v pristojnosti samega inšpektorata, pri njegovi pripravi pa upošteva vsebinske zahteve predpisov, število inšpekcijskih zavezancev, število ugotovljenih kršitev iz prejšnjega obdobja ter morebitne posebnosti in specifične akcije nadzora nad izvajanjem konkretnih predpisov.
Inšpektor pa lahko prične z inšpekcijskim postopkom tudi ob individualni prijavi (t.i. izredni inšpekcijski nadzor). V tem primeru inšpektorju postopka ni treba nujno uvesti in se lahko samostojno odloči, ali bo sprožil postopek ali ne. Je pa v primeru, kadar dejstva iz prijave kažejo na to, da so kršeni predpisi (tudi če se kasneje izkaže, da temu ni tako) dolžan pričeti z inšpekcijskim postopkom. Če glede na prijavo obstaja dvom, ali so bili predpisi kršeni in želi inšpektor pridobiti dodatne informacije o primeru, se tovrstna poizvedba pravno že šteje za začetek inšpekcijskega postopka in temu primerno pričnejo veljati pravila, ki postopek urejajo. Zoper odločitev o tem, da bo inšpektor pričel s postopkom, ni pravnega sredstva.
Inšpektor samostojno odloča o tem, ali bo zavezancu vnaprej najavil inšpekcijski nadzor, ali se bo na mestu oglasil nenapovedano, kar je pomembno predvsem z vidika ocene učinka, ki bi ga imel napovedan obisk zavezanca (tudi glede na redni ali izredni nadzor). V zakonodaji so določena številna pooblastila, za uporabo katerih se inšpektor odloči samostojno. Pri uporabi ukrepov mora ravnati v skladu z načelom sorazmernosti oz. na način, s katerim v položaj zavezanca posega le do mere, do katere je še nujno poseči, da inšpektor opravi svoje delo in zagotovi zakonito delovanje zavezanca. Ni pa v slovenskem redu predvidenega učinkovitega pravnega sredstva, če inšpektor to načelo krši, z izjemo v primerih, kadar poseže v človekove pravice posameznika.
Pred izdajo odločbe inšpektor o vseh postopkovnih dejanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, pripravi uradni zaznamek, v katerem je zapisana vsebina dejanja, kraj, datum in podpis inšpektorja – gre za dejanja kot so telefonski pogovor, poizvedbe v uradnih evidencah in podobno. Ko pa se gre za dejanja, ki so bolj kompleksna, kot so npr. izjave strank in prič, ogled kraja, ustna obravnava in podobno, mora inšpektor pripraviti zapisnik. Zapisnik se pod pogojem, da je bil pripravljen v skladu s predpisi, šteje za uradno listino v smislu dokazovanja poteka in vsebine posameznega dejanja inšpektorja, razen v delih, na katere je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Inšpektor mora namreč zapisnik pripraviti po strogo formaliziranih zahtevah Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pod vsak zapisnik o zaslišanju se more podpisati tako zaslišanec, kot inšpektor ali uradna oseba v smislu 77. člena ZUP, če ima zapisnik več strani. Vse, kar je v zapisniku prečrtano, mora biti prečrtano tako, da je prečrtano besedilo berljivo. Prav tako morajo biti zapisane morebitne pripombe zaslišanca. Že podpisani zapisnik ni dovoljeno spreminjati, dopisujejo se le dopolnitve v dodatku zapisnika. Če zapisnik ni pripravljen v skladu s predpisi, je lahko po presoji odločevalca še vedno upoštevan kot dokaz v postopku.
Inšpekcijski zavezanec – torej tisti, ki je v inšpekcijskem postopku – mora vselej imeti možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki jih inšpektor uporabi za argumentacijo svoje odločitve. Kršitev te pravice zavezanca je v primeru njegove pritožbe zoper odločitev inšpektorja razlog za odpravo odločbe (spravno gledano gre za absolutno bistveno kršitev postopka).
Kljub temu, da lahko inšpektor sam izvede vsa ugotovitvena in dokazna dejanja, mora v primeru, da ne gre za nujne ali neodložljive ukrepe, ki bi jih z odločbo rad odredil, zavezanca inšpektor pozvati, da se v roku, ki ni krajši od 48 ur, izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.
Inšpekcijski ukrepi
Inšpektor lahko posamezen ukrep izreče le, če ima zanj izrecno podlago v predpisih. Ob upoštevanju resnosti kršitev zavezanca je inšpektor dolžan sprejeti ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem vseeno dosežen namen predpisa oz. predvidenega ukrepa. Ukrep mora biti:
- pravno dopusten (izrecna podlaga v predpisih),
- primeren za doseganje zakonskega cilja (ukrep mora dejansko voditi do ureditve stanja),
- nujen (na voljo ni milejših ali za zavezanca ugodnejših ukrepov, ki bi dosegli isti cilj – načelo sorazmernosti – vendar milejšega ukrepa ne sme izreči, če za to nima podlage v predpisih!) in
- v razumnem ravnotežju z resnostjo kršitve.
Inšpektor ima na voljo paleto ukrepov, ki imajo podlago v različnih zakonih. Na tej točki poudarimo le, da je lahko poleg ukrepov za ureditev stanja in uskladitev delovanja z veljavno zakonodajo zavezanec tudi oglobljen za prekršek, ki ga je storil. Pod določenimi pogoji lahko inšpektor poda tudi kazensko ovadbo, v kolikor je zavezanec na posameznem področju po mnenju inšpektorja kršil kazenske norme.
Stroški inšpekcijskega nadzora in pravna sredstva zoper inšpektorjevo odločitev
Zavezanci nosijo le tiste stroške, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da je zavezanec kršil predpis (31. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Ostale stroške nosi inšpekcijski organ, vključno s tistimi stroški, ki nastanejo, če inšpektor postopek prekine, ali če se izkaže, da kršitev ni bilo.
Pritožba zoper odločitev inšpektorja, ki se vloži na pristojno ministrstvo (za okolje in prostor), ne zadrži njene izvršbe. Inšpektor izda odločbo na način, da ima zavezanec na voljo čas za prostovoljno izpolnitev zahtev, po preteku roka pa postane odločba izvršljiva, kljub morebitni vmesni pritožbi. Tako je do odločbe Ministrstva na voljo le odlog izvršbe. Ta je lahko uspešen, če zavezanec prepričljivo in utemeljeno dokaže, da bi mu z izvršbo nastala nepopravljiva škoda, ter da je vložil pritožbo zoper inšpektorjevo odločitev.
V kolikor odločbe inšpektorja zavezanec ne upošteva, so poleg glob na voljo tudi kazenski postopki, v katere se lahko situacija razvije ob načrtnem izmikanju inšpektorjevim zahtevam.
Kako naprej s prijavo?
V primeru, da v svojem okolju, na delovnem mestu ali kje drugje prepoznate nedovoljen poseg v okolje in naravo, imate možnost prijave na inšpektorat. Prijava je lahko tudi anonimna, predvsem pa prijavitelj nima položaja stranke v postopku in ne more zahtevati, da se postopek uvede. Zato je bistvenega pomena, da je prijava ustrezno formulirana in dopolnjena z relevantnimi informacijami, ki nakazujejo na kršitve predpisa.
Več o oddaji prijave si lahko preberete tukaj.
Pogosta vprašanja in odgovori, ki vključujejo obrazložitev postopanja pri tistih najbolj pogostih kršitvah in obrazložijo področja, ki državljane najpogosteje zanimajo, so dostopni na spletni strani Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Implementacija Aarhuške konvencije v EU
Evropska unija in države članice EU so podpisnice Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Aarhuške konvencije. To pomeni, da določila konvencije veljajo za celotno EU in seveda tudi za Slovenijo. V praksi je Konvencija najbolj prepoznana po tem, da lahko od pristojnih državnih organov zahtevamo podatke, povezane z okoljskimi zadevami, pa tudi preko dejstva, da imamo tako posamezniki, kot tudi civilne iniciative ter predvsem nevladne organizacije možnost sodelovanja tako pri pripravi strateških, kot pri pripravi zakonodajnih in drugih podlag s področja varstva okolja, ter pri možnosti vložitve pravnih sredstev zoper dejanja ali opustitve državnih organov.
Zanima me več
Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije je organ, ki skrbi za ustrezno implementacijo konvencije v nacionalne (in v primeru EU tudi mednarodne) pravne rede podpisnic konvencije. Odbor je ugotovil, da EU ni ustrezno implementiral konvencije, predvsem z vidika nezadostnih ali neustreznih administrativnih in sodnih ukrepov na ravni unije.
Na tej povezavi boste našli novo iniciativo, ki se navezuje na trenutno situacijo in cilj katere je ugotovitev, katere ukrepe bi bilo potrebno sprejeti, da bi Aarhuška konvencija (še) bolje zaživela v praksi. V kolikor vas področje zanima, vam toplo priporočamo sodelovanje v razpravi, ki se zaključi 14. 3. 2019.
Integrirani nacionalni načrt za energijo in podnebje
V mreži okoljevarstvenih nevladnih organizacij Justice and Environment, ki združuje nevladnike iz vzhodne Evrope, je bil v zaključku leta 2018 pripravljen dokument o priporočilih glede upravljanja Energijske unije na način, da bodo doseženi energijski in podnebni cilji za leto 2030.
Zanima me več
Države članice so morale, v skladu z zahtevami zakonodaje EU, do konca leta 2018 pripraviti t.i. Integrirani nacionalni načrt za energijo in podnebje. Namen načrta je, da za obdobje od leta 2021 do leta 2030 države sprejmejo dokument, v katerem določijo nacionalni prispevek k podnebju EU glede na energijske cilje EU do leta 2030. Do konca naslednjega desetletja bi morali biti doseženi naslednji cilji:
- 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990;
- vsaj 27% delež porabe energije iz obnovljivih virov;
- vsaj 27% izboljšanje v učinkovitosti rabe energije v primerjavi z »posel kot običajno« scenarijem.
Načrti predvidevajo visoko stopnjo sodelovanja med državami članicami, ter med vsako državo in relevantnimi deležniki na nacionalnem nivoju, vključno s predvidenim sodelovanjem zainteresirane javnosti.
Slovenija je v skladu z zahtevami EU v zaključku leta 2018 poslala osnutek nacionalnega načrta Evropski komisiji, ki pa je bil v skladu z dolgim obdobjem brezvladnosti v letu 2018 pripravljen v časovni stiski in je skladno s tem pomanjkljiv. Trenutno prav tako ni jasno, ali bo končni osnutek dokumenta dan v javno razpravo ali ne.
Celoten dokument je dostopen na tej povezavi.
Napovednik dogodkov
5. 2.: Znanstveno-strokovni posvet: Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka
Ob stoletnici Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vas, Oddelek za geografijo Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, društvo CIPRA in društvo Focus vabijo na znanstveno-strokovni posvet, ki bo 5. februarja med 9:00 in 12:30 na Filozofski fakulteti. Več >>>
15. in 16. 2.: Obrezovanje sadnih dreves (Dvodnevni tečaj)
CTRP Kranj vas vabi na dvodnevni tečaj obrezovanja dreves. Več >>>
18. 2.: Predavanje iz okoljske psihologije
Vabimo vas, da se nam pridružite na predavanju iz okoljske psihologije K vzdržnemu razvoju: narava med precepi, vrednotami in človeškim vedenjem, ki bo v ponedeljek, 18. februarja od 15. do 16.30 ure v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani. Več >>>
5. 3.: Izmenjava oblačil Tekstilnica
Društvo Ekologi brez meja vas vabi na marčevsko izmenjavo oblačil. Izmenjava je odlična priložnost, da zamenjate vaša stara oblačila, ki jih ne nosite več, obenem pa obogatite garderobo s kakšnim ‘novim-starim’ kosom oblačila. Več >>>
29. in 30. 3. : Letno srečanje – Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo 2019
Vabimo vas, da si rezervirate termin za letno srečanje 2019. Srečanje bo potekalo na Sončnem griču v Hrvojih. Dodatne informacije bomo objavili na spletni strani.
