Plan B za Slovenijo

Dogodki

Ni dogodkov

Naročite se na naše mesečne novice

Ime in priimek

E-naslov

Varnostno vprašanje: 12 + 12 =

Strinjam se s shranjevanjem in uporabo posredovanih osebnih podatkov. Podrobnosti

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 75, december 2016

Uvodnik

Senka Šifkovič Vrbica, PIC: Okoljevarstvo-naravovarstvo-življenjevarstvo v podporo direktivi o pravicah narave

Varstvo okolja je ustaljen termin, ki pa ima v svojem izvornem pomenu pomanjkljivost, ki nam miselni tok usmerja proč od bistva. Slovar slovenskega knjižnega jezika ga opredeljuje kot stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka. Tudi povprečno okoljevarstveno ozaveščen človek običajno odgovori, da je okolje tisto, kar nas obdaja. Torej v razumevanju obstaja ločnica med nami, ljudmi in okoljem, ki je nekaj izven nas. Zato tudi država posebej in najprej varuje človeka in družbo, posebej in potem pa okolje.

Več

Tak odnos izhaja iz antropocentričnega pogleda človeka na okolje (dominacija človeka nad naravo), ki pa nas ne usmerja najbolje, če se zazremo malo v bodočnost. Temu pogledu že dalj časa konkurira ekocentričen pogled (človek kot del narave), ki pa ga moramo družbe bistveno bolj podpreti, da postane vodilna podstat okoljevarstva. Zakaj? Tukaj je na mestu neusmiljena ugotovitev Reevea Basoma (The Evolution of Antropocentrism), ki izpostavlja pomembno logično ugotovitev – antropocentrizem in evolucija sta izključujoča. Antropocentrično izkoriščanje sveta, namenjeno povečanju reproduktivnega uspeha (kar je namen naravne selekcije po Darwinu), je dejansko »anti-antropocentrično«, saj ta eksploatacija doseže nevzdržen nivo, ko »postane človek prva vrsta živega organizma na tem planetu, ki je ogrožena z lastnim reproduktivnim uspehom«. Samo človeška vrsta je očitno s prekomernim uživanjem naravnih dobrin zmožna povzročiti škodo sebi kot vrsti.

Ekocentričnen pogled nam bo kot družbi bližji, če se mu približamo tudi skozi pojme, ki jih uporabljamo. Če bi zamenjali termin »varstvo okolja« s terminom »varstvo narave«, bi nam bila potreba po varovanju bližja, saj se z naravo čutimo bolj povezane, čutimo se kot njen del. Narava s svojim organskim in anorganskim delom in procesi pretoka med obema, je pogoj našega življenja. Zemlja in njeni ekosistemi so naš dom. Zato, ko varujemo naravo, dejansko varujemo življenje.

Svojo dominanco nad naravo moramo prevesti v harmonizacijo z naravo, tako da najprej naravi (zemlji) omogočimo procese za (ponovno) vzpostavitev njej lastnega naravnega ravnovesja in svoj razvoj kot družba gradimo znotraj tega ravnovesja, saj le tako lahko bodočim generacijam zagotavljamo osnovne pogoje za življenje. Po svetu se zato že dviguje zavest prepoznavanja inherentnih (njej lastnih) pravic narave in zemlje kot celote, ki dobiva svoje mesto tudi v pravnih ureditvah, tako na ravni ustave (Ekvador), zakonov (Bolivija), predvsem pa na ravni številnih strateških dokumentov, kar vse na podlagi konsenza podpirajo tudi Združeni narodi – Harmony with nature. Ta skozi vsakoletne dialoge (glej poročilo za 2016) išče najboljše rešitve in usmeritve za vzpostavitev učinkovitega varstva pravic narave.

Glede reševanja pomembnih družbenih vprašanj sprejmemo pravila, ki smo jih dolžni spoštovati. To so ustava in zakoni, s katerimi v veliki meri sledimo skupno dogovorjenim in sprejetim predpisom Evropske unije. Od teh so najpomembnejše direktive. Zato je v evropskem prostoru pomembno, da bi se proces spoštovanja narave in njenih ciklov naravnega ravnovesja ter harmonizacije z njo usmeril skozi sprejetje direktive o pravicah narave, s katero bi se začela uveljavljati nova etika odnosa človek-narava-planet, ki vključuje tudi razvoj odgovornosti vsakogar, da varuje. Zakaj direktiva? Zato, ker je pomembno, da se za zagon potrebne korenite spremembe doseže širok konsenz med državami in da Evropa, kot nosilka zgodovinske odgovornosti za nezmerno eksploatacijo naravnih virov zemlje, stopi naprej kot zgled.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

Mreži Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta na MOP naslovili dopis s predstavljenimi predlogi za povečanje namenskih sredstev za varstvo okolja in urejanje prostora, ki se mrežam zdijo dolgoročno smiselni in usmerjeni v to, da se v sektor okolja in prostora vrne več sredstev in da se okrepi Ministrstvo za okolje in prostor. Več…

Več

Kampanja "Rights of Nature Europe"

Mreža Plan B za Slovenijo sodeluje pri oblikovanju državljanske pobude državljanov EU (ECI) za sprejem zakonodajnega predloga – direktive o pravicah narave. Rights of Nature Europe (RoNE) je iniciativa, ki predlaga uvedbo povsem novega okvira za varovanje našega življenjskega prostora, ki predstavlja realnost našega bivanja: Mi smo narava - del soodvisne mreže življenja; ko uspeva narava, uspevamo tudi mi. Ustanoviteljica RoNE je pravnica in zoologinja Mumta Ito iz Velike Britanije, katere govor o tem, zakaj moramo imeti pravice narave zapisane v zakonu, si lahko pogledate na TEDx. Več…

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

Delovna skupina okoljevarstveno pravno varstvo

Delovna skupina za okoljevarstvo skrbi za pravne vidike zagovorniških aktivnosti, pravno korektno oblikovanje skupaj dogovorjenih varstvenih zahtev in usmerjanje zagovorniških aktivnosti. Spremlja predpise s področja varstva okolja in urejanja prostora ter pripravlja odzive nanje. Oblikuje tudi predloge sprememb predpisov ali praks izvajanja predpisov. Razpravlja o pomembnih sistemskih vprašanjih povezanih z ureditvijo in izvajanjem varstva okolja. Vodi jo Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC.

Več

Iz aktivnosti članic

Ekoterorizem: neslana šala ali dobro premišljena poteza?

»Septembra letos sem v Berlinu sodelovala na konferenci z naslovom Habitat III: soustvarjanje trajnostnih mest. Na področju varstva okolja delujem petnajst let, sodelujem z organizacijami iz drugih držav EU in širše, zato vem, da delujemo v precej bolj omejenih razmerah, kot to velja za naše kolege v razvitih demokracijah. Številne postopne spremembe zakonodaje v zadnjih nekaj letih te razmere še slabšajo. Na konferenci sem izvedela, da za to obstaja poseben izraz: zapiranje prostora civilni družbi.« Kaj je zapiranje prostora civilni družbi, si lahko preberete v zapisu Erike Oblak (Ekologi brez meja). Več…

Učinkovita mobilnost – trajnostna mobilnost

Na konferenco Vključevanje primerov dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje, ki je potekala 8. decembra v Ljubljani, so nevladne organizacije Focus, CIPRA Slovenija in IPoP povabile predstavnike občin in organizacij, ki uspešno vodijo projekte in izvajajo ukrepe v skladu s sodobno prometno paradigmo. Namen dogodka je bil predstaviti te primere skoraj sto udeležencem, med katerimi je bilo največ predstavnikov občin in izdelovalcev celostnih prometnih strategij (CPS), ter načine, kako te prakse prenesti v njihovo okolje. Za to pa je potrebno v prihodnost usmerjeno celostno prometno načrtovanje, ki presega posamezen politični mandat. Več…

Prva slovenska karta mojstrov

Ali veste, da obstaja kup mojstrov, ki še vedno znajo zašiti čevlje? Popraviti sušilec za lase? Zakrpati potovalko? Poravnati zvito kolo? In da je možno izmenjavati oblačila, obutev, zelenjavo, knjige in druge predmete marsikje v Sloveniji? Društvo Ekologi brez meja zbira 5.000 EUR za pripravo zemljevida Popravi, zamenjaj z naslovi čevljarjev, krojačev, šiviljami, manjšimi servisi za to in ono ter podatki o organizacijah in krajih, kjer lahko kaj zamenjate. Več…

Gorenjci in Štajerci na poti do družbe brez odpadkov

Na pot do družbe brez odpadkov sta se podali občini Radovljica in Slovenske Konjice. Več…

Focus je postal del svetovne družine Prijateljev Zemlje (Friends of the Earth)

Focus, društvo za sonaraven razvoj, je postal pridruženi član mreže Friends of the Earth International. Sprejem Focusa v mednarodno mrežo okoljevarstvenih organizacij je na Bienalnem generalnem srečanju potrdilo vseh 75 članic mreže. Focus z mrežo Friends of the Earth sodeluje že vrsto let. V mreži je veliko znanja, izkušenj in tudi želje po stalnem učenju in napredovanju. Prisotnega je veliko sodelovanja med organizacijami, kar je rezultat sodelovanja v zadnjih dveh desetletjih. Vizija mreže so sistemske spremembe in odločanje v rokah ljudi. Več…

V času nakupovalne mrzlice: mestni plakat za alternativo potrošništvu

V prazničnem decembru in hkrati v času nakupovalne mrzlice smo dobili zmagovalca 7. natečaja družbeno odgovornega projekta Plaktivat, ki je tokrat izzval na temo alternativ potrošništvu. Med 120 prispelimi deli iz 10 držav je žirijo prepričal absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Nal Klemen, ki s svojim mestnim plakatom odpira nov pogled na nam že tako samoumevno potrošništvo. Več…

Fotografija: Matjaž Tavčar

Kaj pa, če bi letos podarili smeh, čebeljo matico ali pa delček tropskega gozda?

V decembrskem času potrošniška mrzlica doseže vrhunec. In ravno takrat je, bolj kot kadarkoli, pomemben razmislek o tem, kaj v resnici potrebujemo in česa ne, kaj so resnično potrebni izdelki in kaj so izdelki, v katerih nakup nas prepričujejo vseprisotni oglaševalski prijemi. Tudi z obdarovanjem pokažemo svoje vrednote. »Razmah potrošništva je trčil v planetarne meje. To zavedanje kliče po prilagoditvi načinov proizvodnje in potrošnje, po življenju v okvirih nosilne sposobnosti okolja ter pravičnejši porazdelitvi dobrin. Neskončna rast potrošnje na omejenem planetu enostavno ni mogoča,« pravi Gaja Brecelj, vodja projekta Krilca in direktorica Umanotere. Več…

Slovenka leta 2016

Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno – informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) je za svoja prizadevanja na področju enakosti spolov nominirana za Slovensko leta 2016. Za svojo kandidatko za Slovenko leta lahko glasujete tukaj: http://www.jana.si/slovenka-leta/2016/.

Izšla je 2. številka e-novičnika projekta PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO

V okviru projekta PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO! je izšla 2. številka e-novičnika, ki je zaradi obilice aktivnosti in njihovih konkretnih rezultatov še bolj obširna kot prva. V njem pišejo o v tem poletju več kot dobro uporabljenem novem parkirišču pri planini Kuhinja, novih točkah za izposojo koles (skupaj s 14 kolesi) v Bohinju ter dve novih info točkah za trajnostno mobilnost v Stari Fužini in Kobaridu. Pa tudi o celi vrsti izobraževalnih, ozaveščevalnih in promocijskih dogodkov. Projekt PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO! je namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti pri (turističnem) obiskovanju narave v Triglavskem narodnem parku. Izvaja se s finančno podporo programa Finančnega mehanizma EGP in Republike Slovenije. Več…

Dogodivščine spletnih plačil

Dogodivščine spletnih plačPlačevanje prek spleta je z nami slabih dvajset let. V tem času smo videli vzpon Paypal-a, največjega ponudnika, prve spletne banke, kriptovalute, kot je bitcoin in razmah mobilnih naprav ter njihovih rešitev za brezgotovinsko plačevanje. Tačas kreativni nepridipravi niso stali križem rok in kot posledico imamo cel kup varnostnih mehanizmov, da so spletna plačila sploh še možna. To je seveda dobro, pomeni pa dodatna tehnična in administrativna bremena pri vzpostavitvi. Več…

Decembrski Umanoterin 0,5 % kviz

V zahvalo za vašo podporo in lepše odštevanje zadnjih decembrskih dni vam je Umanotera pripravila praznični Umanoterin 0,5% kviz ob koncu leta, kjer si lahko na zabaven način osvežite spomin na njihove podvige iztekajočega se leta in na trenutne svetovne izzive. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

E-seminar: Evropska konvencija o krajini in Alpska konvencija

Evropska konvencija o krajini (European landscape convention) je mednarodni sporazum o varstvu, upravljanju in o načrtovanju krajin ter ozaveščanju o pomenu njihovega varstva. Pod okriljem Sveta Evrope je bila sprejeta 20. oktobra v Firencah, v veljavo pa je stopila 1. 4. 2004. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 19/03).

Več

Zadnje letošnje srečanje nevladnih organizacij pri varuhinji človekovih pravic

Dne 21. 12. 2016 je potekalo zadnje letošnje srečanje varuhinje z okoljskimi nevladnimi organizacijami, ki je bilo usmerjeno predvsem v oblikovanje načrtov za drugo leto. V maju bo varuhinja ponovno organizirala okoljsko konferenco, ki bo obravnavala pereče okoljske probleme. Te so kot teme za skupno obravnavo v prihajajočem letu izpostavili tudi navzoči predstavniki organizacij. Tako je posebna pozornost potrebna varstvu voda, hrupu, smradu, svetlobni onesnaženosti, varstvu kulturne dediščine, izpostavljeno pa je bilo tudi urejanje prostora – prostorski akti so preslabo »obdelani« z okoljskimi vidiki, prostor je prenasičen in onesnažen s plakati. Plan B je opozoril na pripravo Nacionalnega programa varstva okolja in novega Zakona o varstvu okolja ter pozval varuhinjo, naj nasprotuje tudi nedavnemu sovražnemu govoru ministra Počivalška zoper inštitucije in organizacije varstva okolja. Na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj se je varuhinja zavezala k nadaljevanju utečenega sodelovanja z nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami ter pozvala vse, naj glede problematike, ki jo zaznavajo, podajo tudi pisne predloge varuhu.

Evropska komisija

je dala v javno obravnavo osnutek poročila o izvajanju Aarhuške konvencije http://ec.europa.eu/environment/aarhus/index.htm do 28. 2. 2017;

je 7. 12. 2016 v okviru »fitness check« direktiv o naravi (Habitatna direktiva in Ptičja direktiva) ugotovila, da direktivi ne potrebujeta sprememb, temveč je potrebno le njihovo boljše izvajanje.

Ministrstvo za infrastrukturo

je dalo v javno razpravo osnutek Pravilnika o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa in energije.

Ministrstvo za javno upravo

je dalo v javno razpravo Zakon o nevladnih organizacijah do 12. 1. 2017.

Kohezijski kotiček

Povabilo izvajalcem k oddaji predlogov komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti v letu 2017

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je 1. 12. 2016 objavil povabilo k oddaji predlogov za sofinanciranje izvedbe dogodkov ter drugih komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti, ki jih izvajalci v letu 2017 načrtujejo na prioritetnih vsebinskih področjih Eko sklada.

Roka za oddajo sta bila dva:

- 23. 12. 2016 in

- 30. 6. 2017 za dogodke in aktivnosti, ki bodo izvedeni med 1. 8. in 31. 12. 2017.

Več…

Novi portal Life Slovenija

Ekipa LIFE Krepitev zmogljivosti Slovenija je pripravila portal Life Slovenija, ki omogoča iskanje partnerjev, mreženje in izmenjavo idej ter je namenjen vsem, ki vas zanima priprava LIFE projekta. Več…

Napovednik dogodkov

20. 12. – 5. 1.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja

Društvo Focus vas tokrat vabi na ogled razstave v Mestno knjižnico Kranj. Razstavo si lahko ogledate do 5. januarja. Več…

19. 1.: 5. Noč delfinov

Društvo Morigenos pripravlja 5. Noč delfinov, ki bo v četrtek, 19. 1. 2017. Več…

25. 1. : Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 74, november 2016

Uvodnik

Dr. Tomislav Tkalec, Focus: Kaj nam na energetskem področju prinaša zimski veter iz Bruslja?

Evropska komisija bo predvidoma 30. novembra 2016 objavila t.i. zimski energetski sveženj, ki vključuje predlog revidirane Direktive o energetski učinkovitosti (EED), revidirane Direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), revidirane Direktive o obnovljivih virih energije (D-RES) zakonodajni predlog o modelu »governance« na področju energetskih politik na EU ravni, tu so pa še drugi pomembni dokumenti, ki vključujejo nova pravila pri označevanju z energijskimi nalepkami, predlog zakonodaje o trajnosti biomase, pobudo za novo zasnovo trga električne energije ter poročilo o stanju Energetske unije.

Več

Zimski energetski sveženj je izrednega pomena, saj bodo ti zakonodajni in politični predlogi in dokumenti v veliki meri določali prihodnost našega energetskega sektorja ter vseh ostalih, ki so od njega odvisni. Zato se bo Delovna skupina za trajnostno energetiko poskušala čim bolj vključevati v odločevalske procese, ki sledijo. Osredotočiti se bo potrebno na onemogočanje lukenj v zakonodajnih predlogih, zahteve po ambicioznih in zavezujočih ciljih za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost ter vključitev obveznih revizij in prilagoditve dokumentov ter energetskih strategij na vsakih nekaj let, ob tem pa zahtevati prenehanje subvencioniranja in rabe fosilnih virov ter preusmeritev finančnih tokov stran od okoljsko in podnebno problematičnih sektorjev.

Pričakovati je, da predlogi ne bodo okoljsko in podnebno ambiciozni, saj so predlagani energetsko-podnebni cilji za leto 2030 (zniževanje emisij CO2, večanje deleža obnovljivih virov energije ter doseganje energetskih prihrankov) prenizko zastavljeni, ob čemer je problematično tudi dejstvo, da naj ne bi bilo zavezujočih ciljev za državne članice, temveč zgolj na ravni EU. To pomeni, da bo težko določiti odgovornost v primeru, da tudi ti, nizki cilji, ne bodo doseženi. Pa vendar je zaznati vsaj načelno zavedanje in zavezanost Evropske komisije, da mora ustvarjati podnebju prijazno energetsko politiko, ki v ospredje postavlja načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« ter prepoznava pot energetske tranzicije, s tem da umešča posameznike, gospodinjstva in druge odjemalce na pomembno mesto znotraj elektroenergetskega sektorja.

Pogajanja o vsebini predlogov bodo potekala od enega do dveh let. Evropska komisija bo, kot že rečeno, 30. novembra predstavila svoje predloge, po tem pa se v pogajalski oz. odločevalski proces pričnejo vključevati Evropski parlament ter države članice preko Evropskega sveta. Naše delo se bo osredotočilo na države članice, torej pristojna ministrstva, vlado ter nacionalne parlamente, in na Evropski parlament. V sodelovanju z evropskimi mrežami okoljskih NVO bomo pripravili stališča ter priporočila za razne skupine odločevalcev ter se preko zagovorništva vključevali v odločevalski proces, predvsem pri resornem ministrstvu ter članih nacionalnega in Evropskega parlamenta.

Trenutno se sicer stvari ne obračajo ravno v tisto smer, ki bi si jo želeli, saj veliko političnih akterjev ni enakega mišljenja kot Evropska komisija (saj tudi oni niso visoko na lestvici okoljske in trajnostne ambicioznosti, pa vendar so pri teh temah na bolj progresivni strani tehtnice). Ti politični akterji bodo v procesu, ki sledi, imeli precejšen vpliv. Tako je bila v Evropskem parlamentu pred kratkim sprejeta EU strategija za zemeljski plin, ki ga promovira kot čisti in trajnostni vir. Nekatere države članice, med katerimi prednjači Poljska, se še vedno držijo premoga in bodo poskušale do temelja zrelativizirati in znižati cilje za emisije CO2, obnovljive vire energije in energetske prihranke. Kot aktivne akterje, ki bodo lobirali v svojo smer, je nujno izpostaviti tudi velika energetska podjetja ter upravljavce prenosnih in distribucijskih omrežij, katerih interes je obvladovanje sektorja ter ohranitev dominantnih pozicij. Ob tem pa politična klima, ki je vedno bolj desno paranoična in populistična, postavlja energetske in okoljske teme popolnoma v ozadje. Čaka nas precej »mrzla zima«.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

Vlada RS je na seji sredi novembra obravnavala predlog Zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v Občini Hoče-Slivnica, s katerim ruši celoten sistem urejanja prostora, načrtovanja in varstva okolja. Mreža Plan B za Slovenijo je skupaj z Mrežo za prostor pripravila dopis, s katerim mreži nasprotujeta načinu predlaganega umeščanja konkretne zasebne investicije v prostor. V dopisu sta mreži vladi predlagali, da predlog zakona zavrne, saj tak pristop umeščanja ene investicije z zakonom ruši tako sistem prostorskega načrtovanja kot varstvo okolja. Vlada je predlog zakona tudi sprejela. Več…

Več

Javni razpis MOLa za leto 2017 za NVO s področja varstva okolja

Mreža Plan B za Slovenijo se je odzvala na Javni razpis za sofinanciranje projektov in/ali aktivnosti NVO in neprofitnih organizacij v MOL za leto 2017 s področja varstva okolja in glede razpisa MOL prosila za pojasnilo. Namreč razpis, ki je namenjen NVO s področja varstva okolja, je v sklopu B zaprt prav za NVO s področja varstva okolja. Več…

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

Delovna skupina Trajnostna energetika

Po objavi »zimskega energetskega svežnja« Evropske komisije 30. novembra 2016 delovno skupino čaka priprava stališč ter priporočil za razne skupine odločevalcev ter vključevanje v procese resornega ministrstva. Pri tem bo potrebno sodelovati z različnimi akterji in deležniki, ki imajo enake ali podobne interese in bi radi čim bolj ambiciozno ter okolju prijazno zakonodajo. Poleg zagovorniškega procesa bo potrebno pridobiti tudi pozornost medijev, jih obveščati o podrobnostih dogajanja in vsebinah ter na ta način senzibilizirati in ozaveščati javnost. Pripraviti bo potrebno alternativne predloge ter poudarjati dobre prakse, ki se že pojavljajo na energetskem področju in ki bi jih bilo mogoče multiplicirati.

Iz aktivnosti članic

Komentar - Ratifikacija Pariškega sporazuma v DZ RS

17. novembra je na 24. redni seji Državni zbor RS potrdil predlog zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma. Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, je ratifikacijo komentirala:

Današnja ratifikacija Pariškega sporazuma je pomembna odločitev in verjamemo, da se vsaka poslanka in poslanec zaveda, kaj le-ta pomeni. Da uresničimo cilje sporazuma, s čimer bi ohranili možnost za varno in dostojno življenje, morajo slediti hitra in korenita dejanja; v energetiki se mora končati doba premoga, kakor se morajo tudi zaustaviti vsi načrti za gradnjo nove infrastrukture, ki bi lahko povečevala rabo fosilnih goriv. Več…

Spremembe zakonodaje na področju biogoriv

Ob prenovi evropske zakonodaje na področju biogoriv je društvo Focus pripravilo stališče, s katerim želi opozoriti na čim bolj ambiciozen prenos Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta EU ali na kratko ILUC reforme v slovenski pravni red. Reforma naslavlja posredne spremembe rabe zemljišč, ki izhajajo iz pridelave energetskih rastlin za proizvodnjo biogoriv in prispevajo k izpustom toplogrednih plinov. Več…

Dovolj za vse v Novi Gorici

15. novembra je v Točki, Zvezi kulturnih društev v Novi Gorici potekala delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v Mestni občini Nova Gorica. Delavnica je bila izvedena po predhodno dogovorjenem programu in v celoti namenjena pripravi treh projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Projekti skupnostnega upravljanja so bili v MO Nova Gorica prepoznani kot priložnost za izboljšanje kakovosti bivanja in za zagon programov urbane prenove, zato so bili na delavnico posebej vabljeni prebivalci stanovanjske soseske ob Cankarjevi in Gradnikovi ulici, lokalne nevladne organizacije ter druga zainteresirana javnost. Več…

Za naš denar gre – javne razprave o občinskih proračunih

Delovanje občin je ozko povezano z življenjem ljudi na določenem območju. Gre za raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo zastopati njihov skupni interes. Občinski proračun je eden izmed temeljnih dokumentov občine, ki podrobno prikazuje financiranje občine in predstavlja okvir za delovanje občine na področjih javne porabe. V njem naj bi se odražale dogovorjene smernice razvoja lokalne skupnosti. Proračun je pomemben instrument izvajanja ekonomske, socialne, okoljske, kulturne in drugih politik lokalne skupnosti. Zato v naprednih slovenskih občinah v tem času poteka iskrena javna razprava o osnutkih proračunov, ki jih občinski svetniki hitijo sprejemati pred koncem leta. Umanotera je v okviru projekta Napredne občine Slovenije: Lokalnim skupnostnim prijazni proračuni preverila, ali slovenske občine pri pripravi občinskega proračuna vključujejo zainteresirano javnost. Več…

Akcija z akcijo – 100% popust, če ne kupiš nič!

Letos se je Dan brez nakupov, ki ga obeležujemo kot odgovor na tako imenovani črni petek, odvijal 25. novembra. Črni petek je vse pogosteje slišana besedna zveza tudi v Sloveniji, kjer trgovci vabijo potrošnike k trošenju. Več organizacij, ki v današnjem načinu proizvodnje in potrošnje prepoznavajo sistemski problem, ki na družbi in okolju pušča velike negativne posledice, so zagnale kampanjo »Akcija z akcijo – 100% popust, če ne kupiš nič!«. Z akcijo so organizacije želele opozoriti na stanje našega planeta pa tudi na milijone ljudi, ki so v dobavnih verigah nevidni. Kršene so jim osnovne človekove pravice in to zato, da lahko potrošniki kupujemo poceni izdelke za instant uporabo, ki ne prispevajo bistveno k našemu zadovoljstvu in kakovosti življenja. Več…

Se količine odpadne hrane povečujejo?

Statistični urad RS je objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za ta odmik je tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo. Kako pomembno je, da se zmanjševanja odpadne hrane lotimo vsi posamezniki, pove podatek, da kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ali drugače povedano, zavržemo za 163 eur hrane letno. Odpadna hrana zajema vsa surova in obdelana živila ter ostanke teh živil, ki nastanejo na različnih točkah prehranskega kroga. Med odpadno hrano tako ne sodijo ostanki hrane, namenjeni živilski krmi in za humanitarne namene. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del, kamor sodijo kosti, olupki. Od vse odpadne hrane smo zavrgli 64 % neužitnega in 36 % užitnega dela te hrane. Več…

Še ena gorenjska občina na poti do družbe brez odpadkov

Poleg občin Bled in Gorje se je slediti Zero Waste konceptu odločila še ena gorenjska občina – Radovljica. V Radovljici trenutno nastane 334 kg odpadkov na prebivalca letno, od česar jih ločeno zberejo 48 %. Ravnanje z odpadki v občini zagotavlja Komunala Radovljica. Ekologi brez meja so kot nacionalna organizacija Zero Waste tako potrdili že 7. slovensko občino na poti do družbe brez odpadkov. Več…

»Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«

Pod motom »Jej lokalno, misli globalno!« na Inštitutu za trajnostni razvoj že drugo leto povezujejo svoj program Šolski ekovrtovi s temami globalnega učenja v okviru evropskega projekta EAThink2015. Z globalnim učenjem in šolskimi ekovrtovi mladim ter učiteljem dajejo (spo)znanja, ki so nujna za življenje v globaliziranem svetu. V letošnjem izjemno pestrem letu so na osnovnih in srednjih šolah izvedli 60 delavnic globalnega učenja (v sodelovanju s Humanitas), 20 delavnic državljanskega novinarstva, omogočili oglede 20 ekoloških kmetij ter pomagali vzpostaviti ali nadgraditi 58 šolskih ekovrtov.

Več

Posvet »Sporazum CETA in prihodnost evropske trgovinske politike«

25. novembra je v Poligonu potekala javna razprava z evropskimi poslanci Francem Bogovičem, Tanjo Fajon in Igorjem Šoltesom, kjer so evropski poslanci iz prve roke predstavili aktualno dogajanje glede sporazuma CETA v Evropskem parlamentu in ob tem pojasnili svoja stališča, argumente in poglede na omenjen sporazum, kot tudi vzroke, ki so po njihovem mnenju privedli do zapletov. Uvod v razpravo je pripravil ekonomist Jože P. Damijan s predstavitvijo študije o potencialnih vplivih sporazuma CETA na slovensko gospodarstvo. Več…

Focus na tropski Sumatri

Focus, društvo za sonaraven razvoj se trenutno pridružuje mednarodni mreži okoljskih nevladnih organizacij Friends of the Earth (FoE). Zaradi procesa priključevanja sodelujejo na njihovemu bienalnemu srečanju, ki tokrat poteka v Indoneziji. Na srečanju bodo društvo potrdili kot pridružene člane, na naslednjem srečanju čez dve leti pa za redne člane. Friends of the Earth se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji, predvsem znotraj socialnega in političnega konteksta. Poskušajo iskati rešitve za okoljsko in družbeno sprejemljivejše načine ekonomskega, družbenega in političnega razvoja. Trenutno se ključne usmeritve organizacije uperjene v ekonomsko pravičnost in nasprotovanje neoliberalizmu, gozdove in biotsko raznolikost, prehransko samozadostnost ter podnebno pravičnost in energijo. Več…

Boj okoljskih aktivistov po svetu

Prispevek društva Focus s tropske Sumatre govori o globalnih razsežnostih posledic našega načina življenja ter naniza nekaj primerov pomembnih okoljevarstvenih akcij po svetu. Več…

Brezplačna dvojezična mobilna aplikacija za otroke »VARUH MORIJ«

Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce je v sodelovanju z MINI POLIGLOTINI ustvarilo dvojezično mobilno aplikacijo za zgodnje učenje jezikov z izobraževalno vsebino o varovanju morij in morskih živali. Brezplačna aplikacija je za mobilne telefone ali tablice s sistemom Andriod dostopna na Google Play. Aplikacija sestoji iz pravljice Varuh morij, ki pripoveduje o neverjetnem doživetju dečka Otija in njegovih morskih prijateljev – tjulnjice, želve, kita in delfina, in iz izobraževalnega dela, v katerem otroci podrobneje spoznajo živalske vrste, ki nastopajo v pravljici. Več…

Srečanje lovca in medvedke z mladiči v Črnomlju

Iz občine Črnomelj so pretekli teden poročali o napadu medvedke na lovca. Do nesreče je prišlo med pogonom, lovec pa ni utrpel hujših poškodb. Razen v redkih primerih, medvedi niso napadalni. Vseeno pa se moramo ob srečanju z medvedom zavedati, da smo mi tisti, ki najlažje preprečimo konflikt. Kako reagirati v takih situacijah, najbolje predstavi brošura projekta LIFE DINALP BEAR, »Kako se vesti na območju medveda«. Vsem, ki redno zahajate v gozd na območju medveda, branje toplo priporočamo. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Baselska konvencija o nadzoru prevoza nevarnih odpadkov in njihovega shranjevanja

Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Basel Convention on the Control of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and Their Disposal) je bila sprejeta 22. marca 1989 in je stopila v veljavo leta 1992. Ratificiralo jo je 185 držav. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 15/93).

Več

Poročilo o kakovosti zraka v mestih EU

Evropska okoljska agencija je objavila poročilo o kakovosti zraka v EU za leto 2016, ki sicer ugotavlja nekolikšno izboljšanje stanja, ki pa ni zadostno, da bi se izognili škodi na zdravju in okolju – potrebne so korenite spremembe mobilnostnih, energetskih in prehranskih sistemov.

Dostop do podatkov glede postopkov EU zaradi kršitev države

Justice And Environment je objavil novo primerjalno študijo o dostopu do podatkov o postopkih kršitev prava EU in Pilotov (neformalna poizvedovanja EK pred začetkom postopka kršitve) na nacionalni ravni. »Podnebna tožba« 21 mladih Američanov zoper predsednika združenih narodov, številnim državnim agencijam in industriji povezani s fosilnimi gorivi je dobila »procesno zeleno luč« za nadaljevanje postopka.

Pomembna odločitev Evropskega sodišča v prid strožjemu izvajanju Aarhuške konvencije

Evropsko sodišče je v zadevi C-243/15 izdalo pomembno sodbo, ki se nanaša na 6 in 9. člen Aarhuške konvencije v kontekstu Habitatne direktive – sodelovanje javnosti in dostop do pravnih sredstev mora biti v okviru postopkov varstva narave zagotovljeno.

Client Earth uspel s tožbo glede onesnaženosti zraka

Vrhovno sodišče Združenega kraljestva je ugodilo tožbi Client Earth proti državi glede onesnaževanja. Client Earth je izpodbijal pretirano optimistične, neučinkovite ter posledično nezakonite ukrepe državnih organov za znižanje stopnje onesnaženosti zraka s človeku škodljivim plinom dušikovim dioksidom (NO₂), kar je sicer obveznost držav članic po pravu EU (Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zraka). Sodišče je obsodilo postopanje državnih organov, razveljavilo objavljeni načrt za kvaliteto zraka in državi določilo jasne smernice za oblikovanje novega, s pravom EU skladnega načrta za znižanje stopnje onesnaženosti zraka z NO₂.

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo naslednje pomembne dokumente in predpise:

Osnutek Poročila o okolju

ki je v javni razpravi do 27. 12. 2016 (zadnje poročilo je bilo objavljeno leta 2009, moralo pa bi biti na vsake 4 leta);

Osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

ki je v javni razpravi do 7. 12. 2016 (predvideva odstrel 93 medvedov in 10 volkov).

Povabilo na e-seminar

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo. V mesečnih novicah že nekaj mesecev objavljamo prispevke s tega področja, ki jih pripravlja Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Gre za serijo prispevkov, skozi katere bodo sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvir varstva okolja. Prispevki so objavljeni tudi na spletni strani Zagovorniki okolja. S prijavo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov, tako ne boste zgrešili nobenega prispevka.

Mentoriranje za zagovorništvo

Plan B nudi tudi brezplačno mentoriranje nevladnih organizacij za krepitev zagovorništva, to je uveljavljanja stališč oziroma rešitev glede problemov, s katerimi se pri varstvu okolja ali narave vaša organizacija srečuje. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu pa lahko zaprosijo tudi za mentoriranje glede vključevanja v upravne in sodne postopke, v katere se imajo pravico vključevati. 3 do 4 organizacijam bo mentoriranje nudil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (obseg okoli 25 ur na organizacijo). V primeru interesa se lahko javite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., da vam pošljemo obrazec za prijavo. Pri izbiri organizacij za mentoriranje bomo upoštevali, ali ima organizacija potencial (kadre in voljo), da bo izvedeno mentoriranje okrepilo organizacijo z novimi znanji in veščinami za nadaljnje delo, ali gre za mentoriranje na temi, ki je za organizacijo pomembna glede na njeno poslanstvo in cilje ter je pomembna tudi za mrežo Plan B za Slovenijo.

Ponudba ni časovno omejena, mentoriranje mora biti zaključeno do 30. 9. 2017 in je v tem okviru odprto do zasedbe mest.

Kohezijski kotiček

Javni razpis 46NVO16 za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju varstva okolja

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je 18. 11. 2016 objavil javni razpis za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali prometa, energije in prostora. Skupaj bo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov na voljo 200.000 EUR nepovratnih sredstev.

Rok za vložitev vlog za sofinanciranje projektov je 23. 12. 2016.

Več…

Javni razpis za sofinanciranje projektov in/ali aktivnosti NVO in neprofitnih organizacij v MOL za leto 2017 s področja varstva okolja

Sofinancirani bodo le projekti/aktivnosti, ki bodo izvedeni na območju Mestne občine Ljubljana, in

sicer:

- Sklop A: Izvedba mehanskega odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis sp), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), veliki pajesen (Ailantus altissima) in pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)) na zavarovanih območjih narave,

- Sklop B: Izvedba ozaveščevalne kampanje za okoljsko in naravovarstveno aktivacijo mladih v MOL,

- Sklop C: Izvedba naravovarstvenih ukrepov za ohranjanje, vzpostavitev ali izboljšanje habitatov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst (iz Rdečega seznama).

Okvirna višina sredstev razpisa je 50.000,00 EUR (15.000,00 EUR za sklop A, 15.000,00 EUR za sklop B, 20.000,00 EUR za sklop C).

Rok za prijavo: 7. 12. 2016

Več…

Javni razpis MOL za sofinanciranje znanstvenih oz. strokovnih publikacij ter znanstvenih oz. strokovnih posvetov za leto 2017

Projekti/aktivnosti morajo biti zaključeni najkasneje do 18. novembra 2017.

Rok za prijavo: 7. 12. 2016

Več…

Napovednik dogodkov

8. 12.: Vključevanje dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje

Društvo Focus, CIPRA in IPOP vabijo na konferenco Vključevanje dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje, ki bo potekala v četrtek, 8. decembra, med 9. in 13. uro v City Hotelu. Več…

10. 12.: Seminar za učitelje: trajnostna mobilnost v praksi

Društvo Focus vabi na seminar o trajnostni mobilnosti, namenjen osnovnošolskim učiteljem. Na seminarju, ki je organiziran v sklopu projekta Trajnostna mobilnost v praksi, vam bodo predstavili osnovne značilnosti trajnostne mobilnosti ter priložnosti za vsebinsko in praktično vključevanje mobilnosti v proces izobraževanja. Seminar bo potekal od 9. do 16. ure na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več…

14. 12.: Otvoritev razstave Plaktivat - Odgovorna potrošnja: spodbude z mestnega plakata

Umanotera vas vabi na pogovor ob otvoritvi razstave Odgovorna potrošnja: spodbude z mestnega plakata, ki bo ob 16.30 uri v Info točki Zelene prestolnice Evrope (pred ljubljansko Mestno hišo). Razstavo si v paviljonu lahko ogledate med 12. in 18. decembrom. Več…

28. 12.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 72, september 2016

Uvodnik

Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj: Jej lokalno, misli globalno!

…je moto evropskega projekta EAThink2015, v katerem na Inštitutu za trajnostni razvoj že drugo leto povezujemo svoj program Šolski ekovrtovi s temami globalnega učenja. S pomočjo globalnega učenja spoznavamo povezave v globaliziranem svetu ter svojo vlogo v njem: kako naša dejanja vplivajo na življenje ljudi na drugem koncu sveta, in obratno. Ta znanja so osnova za prevzemanje naše soodgovornosti za stanje planeta in človeštva.

Več

Šolam v okviru EAThink ponujamo sodelovanje v vrsti različnih dejavnosti: izvedbo delavnic globalnega učenja na šolah (v sodelovanju z društvom Humanitas), obiske lokalnih ekoloških kmetij, pomoč pri organiziranju »globalnih« in »vrtnih« dogodkov za širšo javnost, foto- in videonatečaj ter najpomembnejše – spodbude za šolske ekovrtove. V letošnjem in naslednjem letu bomo kakim 100 šolam pomagali vzpostaviti ali nadgraditi šolske ekovrte: s strokovnim znanjem na delavnicah za učitelje in celo s sofinanciranjem ekovrtnarskih materialov.

Cilj in namene programa Šolski ekovrtovi, ki ga izvajamo že od l. 2011, smo tako nadgradili še s cilji globalnega učenja. Oboji cilji se odlično dopolnjujejo! Prepričani smo, da se bodo mlade generacije le s takšnimi znanji sposobne uspešno soočiti z izzivi globaliziranega sveta. Ko se z našimi sedanjimi politiki in kmetijskimi strokovnjaki pogovarjamo o stanju in vizijah kmetijstva in pridelave hrane v Sloveniji, Evropski uniji, pa tudi globalno, lahko le ugotavljamo, da večini manjkajo osnovna znanja globalnega učenja in ekološkega kmetijstva. Zato se tudi bolj ali manj vrtimo v krogu, kot država in kot EU ne znamo priti iz začaranega kroga, ki danes narekuje kmetijske politike. Javni denar se tako porablja za najglasnejše zasebne in posebne interese, ne za javno dobro! Bolj in bolj izboljšujemo in kompliciramo programe (razvoja podeželja), z edinim namenom – da bi bilo na koncu čim manj sprememb. Zato poraba pesticidov še vedno ne upada, zato čebele še vedno umirajo, zato izginjajo ptice kmetijske krajine, zato otroci še vedno jedo (uvoženo) konvencionalno pridelano sadje in zelenjavo in ne (lokalne) ekološke, in tako dalje...

Zato pa uspemo ustvariti vedno več birokratskega dela za kmete in druge izvajalce programa razvoja podeželja in seveda vse več birokratskih delovnih mest v državni in EU upravi. Te pa spet plačujemo z javnimi sredstvi.

Konec maja letos je ITR skupaj z Mrežo Plan B za Slovenijo na mesto Ljubljana oziroma njenega župana naslovil pobudo za priključitev »mestom brez pesticidov« - odziv je bil pozitiven in dejavnosti že potekajo. Hkrati smo na vlado in štiri najpristojnejša ministrstva (kmetijstvo, zdravje, okolje, finance) naslovili pobudo za uvedbo takse oziroma dajatve na kemične pesticide (progresivno glede na njihovo nevarnost za zdravje in okolje). Do septembra do nas ni prišel noben odziv. Šele ko smo na to temo organizirali okroglo mizo v okviru Ekotedna, smo se lahko pogovorili o tej temi tudi s predstavniki nekaterih državnih inštitucij (Uprava za varno hrano, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Urad za kemikalije, ter podpredsednico Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta, poslanko Violeto Tomič). Skupaj smo ugotovili, da je naše kmetijstvo še zeloooo daleč od »brez pesticidov«, in žal celo daleč od »manj pesticidov«, saj vlada velik odpor do priznanja, da bi kaj takega sploh bilo možno – žal, spet zato, ker za tako priznanje manjka drugačno ZNANJE. Tudi pri »strokovnih službah«.

In spet smo pri mladih. Seveda šolski ekovrtovi in globalno učenje ne morejo odpraviti teh težav, lahko pa opozarjajo nanje in tudi na rešitve, ter opogumljajo prizadevanja za pridelavo lokalne in ekološke hrane. Tako da bi tudi v Sloveniji naše sedanje obnašanje, ki večinoma poteka na način »misli lokalno, jej/konzumiraj globalno« zamenjali z lokalno in globalno osveščenostjo in odgovornostjo v smislu mota projekta EAThink iz zgornjega naslova.

Aktualno v Planu B

Mreža Plan B za Slovenijo na Vlado RS naslovila poziv

Umanotera je v imenu Mreže Plan B za Slovenijo pred vrhom OZN o beguncih in migrantih (19. 9. v NY), zasedanjem trgovinskih ministrov držav članic EU (23.9. v Bratislavi) ter ob sprejemanju podnebno-energetske zakonodaje do 2030 na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv. Mreža Plan B za Slovenijo Vlado RS poziva naj se zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij. Slovenija kljub svoji majhnosti pri tem lahko igra pomembno vlogo tudi v mednarodnih političnih procesih. Več…

Iz aktivnosti članic

15. Ekopraznik in Ekoteden

10. septembra je potekal že 15. Ekopraznik, ki so ga proslavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Med 5. in 9. septembrom pa je v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani potekal Ekoteden, v okviru katerega se je zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov:

Več

Konferenca o odrasti: nove vizije okoljske in socialne pravičnosti

V začetku septembra je na Univerzi Corvinus v Budimpešti potekala 5. mednarodna konferenca »Odrast – velika preobrazba: politični in ekonomski viri našega časa«. Na dogodku, ki sta ga soorganizirali tudi dve slovenski organizaciji – društvo Focus in Ena banda, je sodelovalo več kot 600 znanstvenikov in raziskovalcev iz vsega sveta. Prvič je ob konferenci potekal tudi »Teden za odrast«, ki je na živahna dogajanja na različnih lokacijah po Budimpešti pritegnil več tisoč udeležencev. Več…

Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?

Umanotera je objavila dokument »Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?«, v katerem opozarja, da si mora Slovenija aktivno prizadevati za nov gospodarski model, ki bo vodil v celovito ter trajno blaginjo za vse. To je družbeno politična prioriteta današnjega časa. Več…

Več

»Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!« - javni poziv poslancem Državnega zbora RS

6. septembra je v Ljubljani potekala novinarska konferenca Umanotere, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Greenpeaca v Sloveniji, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) z naslovom »Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!«, kjer so predstavili skupen javni poziv poslancem Državnega zbora RS. Več…

Ne meč'mo hrane stran!

Ekologi brez meja so pričeli izvajati novi projekt na področju zavržene hrane Ne meč’mo hrane stran! Glavni cilj projekta je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih. Količina zavržene hrane se resda znižuje, v letu 2014 je po ocenah znašala 55 kg na prebivalca Slovenije, od tega pa še vedno skoraj polovica zavržene hrane nastane v gospodinjstvih. Več…

Zero Waste gurujka Bea Johnson predstavila svoj dom brez odpadkov

22. septembra je pred polno dvorano Kreativnega centra Poligon Bea predstavila svoj način življenja brez odpadkov in knjigo, s katero navdušuje publiko po celotnem svetu, saj je prevedena že v 12 jezikov. Tudi slovensko občinstvo je letos poleti dobilo prevod te uspešnice, ki je nastal v sodelovanju med Društvom Ekologi brez meja in Tehniško založbo Slovenije. Američanka s francoskimi koreninami je zelo simpatično in poljudno prikazala preobrazbo tipično ameriške potrošniške družine v takšno, ki celoletno količino odpadkov spravi v malo večji kozarec za vlaganje. Več…

Objavljen znanstveni članek o energetski revščini in projektu REACH

V reviji Sociology and Anthropology je bil objavljen znanstveni članek Energy Poverty: Practical and Structural Solutions for South-East Europe (Energetska revščina: praktične in strukturne rešitve za Jugovzhodno Evropo), avtorjev Lidije Živčič, Tomislava Tkalca in Slavice Robić. Članek se osredotoča na energetsko revščino v Jugovzhodni Evropi ter predstavi raziskavo problematike, ki je potekala v Bolgariji, Makedoniji, Sloveniji in na Hrvaškem, kjer se izvaja projekt REACH. Več…

Prebivalci kot steber energetske tranzicije

Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra, glede na ugotovitve prelomne študije, ki je bila objavljena v tem tednu. Študija orisuje potencial sončne in vetrne energije v lasti prebivalcev Evropske unije (EU). V Slovenijii bi lahko “energetski državljani” zadostili 25 % potreb po električni energiji leta 2050, kar 40 % gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Na ravni EU bi lahko leta 2050 prebivalci pokrili kar 45 % potreb po električni energiji. Več…

Global Green Destinations Day

Ob svetovnem dnevu turizma je v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Global Green Destinations Day (27. – 28. 9. 2016). Osrednji zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni je združil vodilne strokovnjake v trajnostnem razvoju in zelenem turizmu, mnenjske voditelje, predstavnike destinacij, združenj, hotelirjev in turističnih ponudnikov, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj v turizmu. Na konferenci so tudi razglasili prvo državo na svetu, ki je prejela naziv zelene destinacije, in sicer je laskavi naziv prejela Slovenija. Na dogodku je sodelovala tudi Umanotera.

Kolesarski izlet po Bohinju v okviru Evropskega tedna mobilnosti

V torek 20. septembra 2016 je v Bohinju potekal rekreacijsko-naravoslovni dogodek Kolesarski izlet po Bohinju. V okviru Evropskega tedna mobilnosti in v sodelovanju z Občino Bohinja ga je organizirala agencija RAGOR kot točka programa Europe Direct za Gorenjsko. Dogodku so se pridružili tudi partnerji projekta Parkiraj & Doživi naravo!, ki ga izvaja CTRP Kranj, saj je bilo v dogodku uporabljenih tudi 14 novih koles, ki so bila kupljena v okviru tega projekta. Več…

Brez avta po še več doživetij narave in podeželja Posočja

Ob zaključku glavne poletne turistične sezone so na širšem območju doline Soče v občini Kobarid potekali promocijski Dnevi zelenih lokalnih izletov. Na teh izletih so se lahko vsi, ki so si za obisk tamkajšnje narave in podeželja izbrali privlačno kombinacijo javnega minibusa in vodenega pohoda, na poti brezplačno udeležili številnih zanimivih doživetij. Namenjeni so bili predvsem turističnim obiskovalcem območja, izvedeni pa so bili v okviru projekta Parkiraj & Doživi naravo!, ki ga CTRP Kranj izvaja s podporo Programa Finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014 ter Republike Slovenije. Več…

Morigenos na Tednu Sredozemske obale

Med 23. septembrom in 1. oktobrom na slovenski obali poteka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, v sklopu katerega je društvo Morigenos organiziralo dva filmska večera v Art Kinu Odeon v Izoli. V torek, 27. 9. so zavrteli dokumentarni film Plastik Fantastik. Filmskega večera se je udeležil tudi avtor filma Uroš Robič, s katerim so se gledalci po projekciji pogovarjali o problematiki morskih odpadkov. V četrtek, 29. 9. pa so zavrteli večkrat nagrajeni dokumentarni film Skriti zaliv, kateremu je sledil pogovor s člani društva Morigenos. Več…

Delfini in kiti severnega Jadrana na znamkah Pošte Slovenije

Na pobudo društva Morigenos so nastale priložnostne znamke z motivi velike pliskavke, navadnega kratkokljunega delfina, navadnega progastega delfina in brazdastega kita. Ilustracije so delo Matjaža Učakarja, znamke pa se ponašajo z dvojnim tiskom, ki na ultravijolični svetlobi razkrije še eno zanimivo podobo. Znamka Krajinskega parka Strunjan prikazuje najdragocenejši del Naravnega rezervata Strunjan, prepadno steno flišnega klifa, ki je od nekdaj združen z morjem. Več…

Izšla je deveta številka Trdoživa

Ste vedeli, da je z letošnjim letom 2016 botanični vrt Julijana v Trenti praznoval že kar 90 let in kaj obsega pojem varstvo narave ter da se je z razvojem naravovarstvene stroke razširilo zavedanje o varovanju posameznih vrst? Ste vedeli kaj določa Uredba o zavarovanih živalih in kako se pravilno obnašati ob srečanju z rjavim medvedom? Ste vedeli, da obstaja več vrst rastlin Spominčiča? Biološko obarvane članice mreže, Društvo Dinaricum, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Herpetološko društvo, Morigenos ter Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, vas vabijo k branju nove številke biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.

Poročilo projekta Martinček

Zavod UMMI je tudi letos mladim polepšal počitnice s projektom Martinček. Gre za projekt, kjer so mladi otrokom na ne vsiljiv način popestrili počitnice na Ankaranskem polotoku z znanjem in veščinami ter zavedanjem prostora, narave in življenja, katerega del smo. Reportažo mentorice Veronike Podgrajšek si lahko preberete tukaj.

Društvo Dinaricum prisluhnilo rukanju jelenov

Člani društva Dinaricum so na območju Pivških presihajočih jezer prisluhnili značilnemu oglašanju jelenov v paritvenem obdobju – jelenovem ruku. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Konvencije s področja podnebja, ozonskega plašča in zraka

Na varstvo zemeljske atmosfere in ozračja, ki ga dihamo se nanašajo Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, zato jih obravnavamo skupaj. Časovno so si sledile konvencije v naslednjem zaporedju:

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

Več

Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča

Več

Okvirna konvencija o podnebnih spremembah

Več

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Framework Convention on Climate Change) je stopila v veljavo 21.3.1994, ratificiralo pa jo je 198 držav. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Uradni list RS, št. 59/95. Konvencija določa splošni cilj ustalitve koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na taki ravni, da bo preprečila nevarno poseganje človeka v podnebni sistem in omogočila ekosistemom naravno prilagoditev na podnebne spremembe. Države pogodbenice spremljajo in poročajo o izpustih toplogrednih plinov, ustvarjajo nacionalne strategije za boj proti izpustom in za prilagajanje podnebnim spremembam. Največje breme nosijo najbolj razvite industrializirane države. H konvenciji je bil sprejet Kyotski protokol (Kyoto protocol), ki je stopil v veljavo 16. februarja 2005, Slovenija pa ga je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/02). Države pogodbenice, ki so ratificirale protokol (tega ni storila ZDA) so se s Kyotskim protokolom zavezale h konkretnejšim zavezam – pogodbenice iz seznama imajo individualno določene zahteve glede doseganja ravni izpustov v obdobju od leta 2008 do 2012 glede na izhodiščno stanje leta 1990. H Kyotskemu protokolu je bil v Dohi leta 2012 sprejet aneks (Doha Amendment), ki je opredelil zahteve za države za obdobje do konca leta 2020. Za članice Evropske unije je EU sklenila sporazum za skupno izpolnjevanje obveznosti svojih članic. Mednarodne aktivnosti glede podnebnih sprememb izhajajo iz poročil medvladnega panela za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change IPCC), ki ga pripravljajo znanstveniki iz 193 držav, da se znanstveno ugotavlja kakšno je stanje in trendi glede podnebja.

Računsko sodišče RS je za leti 2005 in 2006 naredilo revizijo Izvajanja ukrepov za doseganje ciljev na področju varovanja zraka, ozonskega plašča in podnebja za Slovenijo, kjer so podrobneje opisane dolžnosti Slovenije v zvezi z izpolnjevanjem navedenih treh konvencij.

Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije ugotavlja, da EU krši pravico dostopa do pravnih sredstev

Od leta 2008 si je mednarodna mreža ClientEarth pred pritožbenim odborom Aarhuške konvencije prizadevala dokazati, da Evropska unija krši Aarhuško konvencijo v delu pravice dostopa do učinkovitih pravnih sredstev (access to justice). V osnutku odločitve, ki jo je pritožbeni odbor izdal 27. 7. 2016 je podana ugotovitev, da je EU kršila Aarhuško konvencijo, ker je Evropsko sodišče blokiralo dostop posameznikov in nevladnih organizacij do sodišča. Več podrobnosti lahko preberete na spletni strani ClientEarth.

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo in dalo v javno razpravo:

- Osnutek Programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2016-2021, ki je v javni razpravi do 5. 10. 2016;

- Osnutek Odloka o Programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2017 in 2018, ki je v javni razpravi do 28. 10. 2016.

Napovednik dogodkov

4. 10.: Delavnica za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov

Društvo Ekologi brez meja vabi organizatorje kulturnih, športnih in drugih dogodkov na delavnici za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov, kjer boste spoznali smernice Zero Waste prireditev. Delavnica bo potekala v Velenju. Več…

4. 10.: Projekcija dokumentarnega filma Odločitev je naša

V torek, 4. oktobra ob 17.30 uri, bo v Trubarjevi hiši literature projekcija filma Odločitev je naša. V pogovoru po filmu bosta sodelovala Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in Matjaž Ugovšek, predsednik društva za trajnostni razvoj Duh časa. Več…

6. 10.: Posvet Energija in potrošniki

Focus, društvo za sonaraven razvoj vas 6.10 ob 11.00 uri vabi na posvet Energija in potrošniki. Več…

14. 10.: Delavnica na temo družbenih inovacij

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije, katerega članica je tudi mreža Plan B za Slovenijo 14. 10. v Ljubljani organizira delavnico na temo družbenih inovacij in vloge NVO pri ustvarjanju le-teh. Vabilo bo objavljeno na spletni strani mreže.

15. – 16. 10.: Zeleni vikend v Bohinju

CTRP Kranj vas v sklopu projekta »Parkiraj in doživi naravo« vabi na Zeleni vikend v Bohinju. Več…

17. 10.: Slovenska premiera filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat It)

Društvo Ekologi brez meja vas vabi na slovensko premiero filma Ne meč'mo hrane stran! (Just Eat it), ki bo potekala v ponedeljek, 19. oktobra, ob 19.00 uri v Kinu Šiška v Ljubljani. Več…

26. 10.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17.00 in 19.00 uro. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 71 julij - avgust 2016

Uvodnik

Katja Huš, Nina Štros: Prihodnost slovenske energetike v času rekordnih temperatur

Natanko pred enim letom smo dobili prvi uradni vtis o prihodnosti slovenske energetike, kot so si jo zamislili na Ministrstvu za infrastrukturo. Ministrstvo je preteklo poletje odprlo javno obravnavo predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) – t.i. osnovnega razvojnega dokumenta, ki bi naj nastavil smernice slovenske energetike za naslednjih 20 oz. 40 let. Kar smo prebrali, je bilo zaskrbljujoče, saj ni ponujalo odločne poti prehoda na obnovljivo energijo, temveč je utiralo pot dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in kurjenju premoga v Šoštanju še do leta 2054.

Več

V sklopu javne razprave smo se takrat Greenpeace Slovenija in društvo Focus zavzeli, da bi EKS zagotovil: 1) strategijo za energetsko tranzicijo v sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in OVE, 2) trajnostno, okoljsko in družbeno sprejemljivo proizvodnjo in rabo energije, 3) aplikacijo načela ''energetska učinkovitost na prvem mestu'' (Energy Effiiciency First Principle), 4) prehod na 100 % OVE do leta 2050 in 5) demokratizacijo energetskega sistema.

To poletje, ko vsak mesec podira globalni temperaturni rekord, je nujnost energetske tranzicije še toliko bolj očitna in glasno trka na našo državljansko vest. Naše misli pa se tako tudi ob “počitniških” poletnih dnevih vračajo k TEŠ-u, NEK-u in kopici sončne energije, ki ostaja neizkoriščena.

A kaj se je z EKS dogajalo od preteklega poletja? Na začetku tega leta je Ministrstvo predstavilo vse komentarje in predloge, ki so prispeli tekom javne razprave, spomladi pa smo se udeležili delavnice na temo “virov energije za trajnostno oskrbo Slovenije”. To je bila prva v seriji več delavnic, ki bi jih naj Ministrstvo izvedlo v okviru posvetovalnega procesa o EKS. Po prvotnih načrtih Ministrstva pa bi se naj javnost seznanila z osnutkom EKS že konec tega leta. A v ta načrt lahko upravičeno dvomimo. Glede na zadnje informacije, objavljene na spletni strani Ministrstva, dolgoročne energetske balance in strokovne podlage, na podlagi katerih bi se naj EKS pripravil, še niso bile naročene.

Ne glede na časovnico pa si želimo, da bi se v razpravo o prihodnosti energetike vključili tudi neobičajni osumljenci iz civilne družbe. Odločitve o energetiki namreč pomenijo tudi odločitev o tem, kakšen zrak bomo dihali, kakšno gospodarstvo bomo razvijali, koliko okoljskih bremen bomo pustili našim zanamcem, kako socialno pravična bo energetska tranzicija za vse prebivalce itd.

Če bomo ostali odvisni od fosilnih goriv, bomo pristali v potencialno katastrofalni spirali kopičenja emisij toplogrednih plinov in vse ekstremnejših posledic za podnebje. Premog bomo morali v Sloveniji nehati kuriti pred letom 2054. A ta proces mora biti voden premišljeno, pri čemer mora biti zagotovljena pravična tranzicija za skupnosti, ki so trenutno odvisne od premoga (npr. nacionalni program poklicnih prekvalifikacij). In če se kot rešitev za podnebne spremembe dandanes velikokrat omenja jedrska energija, je to lažna rešitev. Karkoli bi jedrska energija lahko naredila za podnebje, naredi prepočasi in s prevelikimi stroški, če upoštevamo vse stroške skozi celotno življenjsko dobo elektrarne.

EKS sicer zasleduje cilj »nizkoogljičnosti«. A ne sme se zgoditi, da bi pod slogani nizkoogljičnosti in trajnosti neupravičeno dajal prednost jedrski energiji. V nadaljnjem postopku morajo biti vsi viri energije enakovredno ocenjeni in nujno si moramo odgovoriti na vprašanji, kako zagotoviti pravočasno in pravično opustitev premoga ter ali je jedrska energija za državljane sprejemljiva, še posebej gradnja dodatne jedrske elektrarne v Krškem (NEK II).

Od EKS tako tudi še naprej pričakujemo, da bo sledil načelu demokratičnega odločanja, pri čemer mora imeti civilna družba možnost soodločanja in sodelovanja pri pripravi, umeščanju in razvijanju strategij. Določiti mora cilje na področju oskrbe z energijo na podlagi verodostojnih projekcij gospodarskega in družbenega razvoja, zagotoviti okoljsko in družbeno sprejemljivo pridobivanje energije ter pri ocenjevanju in primerjanju tehnologij upoštevati eksterne stroške vseh energetskih virov. Menimo, da mora zagotoviti pot tranzicije v energetski sistem, ki bo temeljil na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter predvidel prehod iz monopolne v množično in razpršeno proizvodnjo energije, pri čemer bodo državljani, lokalne skupnosti ter mala in srednja podjetja vključeni v nove investicije. In nenazadnje, od EKS pričakujemo, da bo zagotovil vzpostavitev energetskega sistema, ki bo omogočal večjo participacijo državljanov in njihovo skupno odločanje o lastni prihodnosti.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

19. 7. je Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije javno objavilo Predlog Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS. Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je v imenu mreže Plan B za Slovenijo pripravila odziv na predlagana finančna vlaganja in ukrepe, s katerim namerava Vlado opozoriti na nekatera neskladja in pomanjkljivosti predloga.

Več

Akcija v podporo razvoju intermodalnosti kolesa in vlaka ter prevoza potnikov s posebnimi potrebami na Slovenskih železnicah

Po uspešno izvedenem majskem seminarju VLAK IN KOLO - Alternativa osebnemu avtomobilu na vsakdanjih in turističnih poteh Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), v sodelovanju s Slovensko kolesarsko zvezo (SKM), nadaljuje s pobudami in aktivnostmi na področju razvoja potniškega železniškega prometa v Sloveniji.

Več

Usposabljanje za izvajanje kampanj

V okviru obširnega usposabljanja za izvajanje kampanj in zagovorništva, ki poteka v okviru delovne skupine Financiranje okoljskih nevladnih organizacij, smo konec julija izvedli dvodnevno poglobljeno usposabljanje za izvajanje kampanj – »Advanced campaign training», ki ga je izvedel predstavnik Greenpeace-a iz Slovaške Jurij Rizman. Usposabljanja se je udeležilo deset udeležencev iz petih organizacij članic mreže.

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

Trajnostna energetika

Delovna skupina za trajnostno energetiko (DS TE) vključuje članice mreže Plan B za Slovenijo, ki jih ta tematika zanima. Delovna skupina sledi več procesom sprejemanja energetskih politik na državni in EU ravni. Lani so se pričele aktivnosti v navezavi na proces oblikovanja in sprejemanja Energetskega koncepta Slovenije (EKS).

Več

Iz aktivnosti članic

Onesnaženje zraka zaradi premoga ne pozna meja

»Poleg podnebnih tudi zdravstvene posledice, ki jih nosi kurjenje premoga, ne poznajo meja. Potrebujemo zaostrene emisijske standarde na evropski ravni, v državah, ki kurijo premog, pa moramo oblikovati programe opuščanja premoga. V Sloveniji moramo med drugim tako sprejeti dejstvo, da TEŠ ne bo mogel delovati do leta 2054, Vlada pa mora prevzeti odgovornost, da bo zapiranje TEŠ-a dobro upravljano, s čim manj posledicami za lokalno skupnost in ljudi, ki so od premogovne industrije trenutno odvisni. K prizadevanju za čim hitrejše opuščanje premoga pa bi si morali prizadevati ne le »okoljevarstveniki« - poročilo nas ponovno opozori, da bi morala TEŠ in TE-TOL skrbeti tudi Ministrstvo za zdravje in vse, ki delujejo na področju javnega zdravja«, je prelomno poročilo organizacij HEAL, Climate Action Network (CAN) Evropa, Sandbag in evropske pisarne WWF komentirala vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros. Več…

Dovolj za vse – katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdali katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, naj prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih. Več…

Pilotni projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri se bo izvajal v Novi Gorici

Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno–informacijski center nevladnih organizacij so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izbrali občino, v kateri se bo izvajal pilotni projekt skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis je prispelo devet zelo dobrih prijav, izbrana pa je bila Mestna občina Nova Gorica. Potrebe in potenciali občin za razvoj trajnostnih skupnostnih praks so veliki. Več…

2. cilj trajnostnega razvoja in globalno učenje

V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev!, v katerem sodeluje tudi nekaj članic mreže Plan B za Slovenijo, so v mesecu juliju 2016 predstavili 2. cilj trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakote. Pojasnili so, kako lahko globalno učenje pripomore k uresničevanju danih zavez držav. Več…

Tudi moj dom brez odpadkov

»Vsak od nas brez pomisleka dnevno prinaša v svoj dom na kupe stvari, ki se po nekaj minutah spremenijo v odpadke. Ponosni smo, če pridno ločimo papir, steklo in embalažo in to odložimo v prave zabojnike. In od tistega trenutka naprej te smeti zginejo izpred oči in niso več naš problem. A zgolj reciklaža ni rešitev!« Zapis Helene Nieboer iz društva Ekologi brez meja, ki vas bo prepričal, da Zero Waste Home ni znanstvena fantastika, ampak mnogo kje že realnost. Več…

Kava na poti je še ena od ugank potrošniške družbe

»Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na oglas Petrola za kavo na poti, v katerem si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata, oglas seveda ne pove. Mogoče boste rekli, da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.« Zapis Erike Oblak iz društva Ekologi brez meja, zaradi katerega boste v avtu prevažali tudi lonček za večkratno uporabo. Več…

E-bilten Mreže šolskih ekovrtov

16. avgusta je izšel novi E-bilten Mreže šolskih ekovrtov, ki ga izdaja Inštitut za trajnostni razvoj. Novičke si lahko preberete tukaj.

Prvi dan popisa »howling« 2016

Društvo Dinaricum izvaja popisovanje volkov z izzivanjem oglašanja. V prvi noči so skupno popisali pet odzivov odraslih volkov in v enem primeru celo mladičev. S popisovanjem bodo nadaljevali še nekaj dni. Več…

Potovanje skozi sotesko Zarica do Trbojskega jezera ter Zeleni doživljajski izleti v širšem območju doline Soče v občini Kobarid

21. avgusta je v okviru programa Podeželsko razvojno jedro potekal etnološko - naravoslovni turistični dogodek Potovanje skozi sotesko Zarica do Trbojskega jezera po kopnem in po vodi. V okviru projekta Parkiraj&Doživi naravo pa so med 22. in 24. avgustom po hribovitem podeželju in naravi v okolici Kobarida potekali promocijski doživljajski izleti. Brezplačne izlete je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…

10. Dan delfinov

V soboto, 20. avgusta, je v Piranu potekal že 10. Dan delfinov, ki je kot vedno ponudil pester program poučnih in zabavnih doživetij tako za mlade kot tudi malce starejše. Več...

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in povezane konvencije

Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (United Nations Convention on the Law of the Sea), ki je bila sprejeta 10. 12. 1982 na Jamajki (zato se imenuje tudi Jamajška konvencija) in je v veljavo stopila 16. 11. 1994, je Slovenija povzela v svoj pravni red z Aktom o nasledstvu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Uradni list RS št. 79/1994).

Več

Konvencija ureja številna področja, predvsem pravice in dolžnosti držav in za ta namen definira pojme, med njimi najpomembnejši:

- odprto morje je skupek vseh tistih delov morja, ki niso vključeni v izključno ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje vode neke države ali v arhipelaške države;

- notranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim v tesni zvezi in zato tudi pravno izenačeni s kopnim;

- teritorialno morje je pas morja ob obali države, nad katerim ima država suverenost;

- zunanji pas je morje, ki se nahaja za črto, ki zamejuje teritorialno morje;

- epikontinentalni pas (ekonomska cona izkoriščanja) je pripadajoče morsko dno do globine 200 m tudi izven teritorialnih voda do dogovorjenih meja;

- mednarodna cona so tisti deli morja in morskega dna, nad katerim nima nobena država suverenih pravic – razglašeni so za skupno dediščino človeštva.

Konvencija nadalje določa predvsem številna pravila za plovbo po posameznih območjih, ekonomsko izkoriščenja in varovanje morja. Slednje je povezano z dolžnostmi držav, da ohranjajo morsko okolje in z njim upravljajo. V ta namen je Slovenija sprejela Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 93/2005). Z njim je v svojem epikontinentalnem pasu, ki obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, razglasila zaščitno ekološko cono, kjer izvaja svoje suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter zaščite morskega okolja v skladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.

Na odprtem morju imajo vse države pravico svobodnega znanstvenega raziskovanja morskega okolja, pri čemer se lahko raziskovanje morskega dna opravlja zgolj za miroljubne namene, s primernimi znanstvenimi metodami in sredstvi, ki so skladni s konvencijo, raziskovanje ne sme neupravičeno motiti drugih svoboščin na odprtem morju, pri tem pa se morajo spoštovati vsa sprejeta pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varovanje in ohranjanje morskega okolja. Tako ima tudi vsaka država na odprtem morju pravico graditi znanstveno raziskovalne postaje in umetne otoke. Pri tem pa so države odgovorne za škodo, ki jo povzročijo drugim državam ali z onesnaževanjem.

Konvencija posebno pozornost namenja varovanju in ohranjanju živega naravnega bogastva in gospodarjenju z njim odprtega morja in tudi posameznim skupinam živih bitij. Države so dolžne sprejeti ukrepe za spoštovanje ohranjanja živega bogastva morja. V zvezi s tem je bil sklenjen tudi poseben sporazum (The United Nations Agreement for the Implementation of the Provisions of the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982 relating to the Conservation and Management of Straddling Fish Stocks and Highly Migratory Fish Stocks), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čez conskih staležev rib in izrazito selitvenih staležev rib (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/06).

Če pride do onesnaženja, si morajo države s primernimi ukrepi prizadevati zmanjšanje onesnaženja in odpravo posledic ter uvesti nadzor in pri tem med seboj sodelovati. Ukrepi držav se morajo nanašati na vse vrste onesnaževanj, tako da se v največji meri prepreči ali odpravi obseg izpustov nevarnih in strupenih snovi iz kopenskih virov, plovil in objektov za raziskovanje. Posebno skrb morajo nameniti ohranjanju redkih ali občutljivih morskih ekosistemov ter ogroženih živalskih vrst.

Države pogodbenice se srečujejo na konferencah pogodbenic, vsaka pogodbenica pa ob ratifikaciji konvencije izbere enega od možnih mehanizmov: mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, meddržavno sodišče v Haagu, arbitražno sodišče po Prilogi VII konvencije, posebno arbitražno razsodišče po Prilogi VIII konvencije za določeno vrsto sporov.

V zvezi z reševanjem sporov pa je bil sprejet tudi Sporazum o izvajanju XI. dela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. 12. 1982 (Agreement related to the implementation of Part XI of the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982), ki ga je Slovenija ratificirala z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma o izvajanju XI. dela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. 12. 1982 (Uradni list RS št. št. 32/1995). Konvencija je ustanovila tudi Oblast za morsko dno (International Sea-bed Authority), pod nadzorom katere naj bi potekalo izkoriščanje rudnih bogastev v mednarodni coni. Vse pogodbenice konvencije so avtomatsko njene članice. Njeni organi pa so Skupščina, Svet in Sekretariat.

Za varovanje morskega okolja je pomembna še Konvencija o varstvu kitov (International Convention for the regulation of Whaling), na podlagi tega je bil sprejet Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Agreement on the conservation of cetaceans of the Black sea, mediterranean sea and Contiguous Atlantic area), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS št. 82/2006) in njegove spremembe z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS št. 23/2016).

Za varovanje sredozemskega morja pa je pomembna Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Convention for the protection of the Mediterranean Sea Against Pollution) – Barcelonska konvencija, ki jo je Slovenija povzela v svoj pravni red z Aktom o notifikaciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92) in njene spremembe, ki jih Slovenija še ni ratificirala.

K Barcelonski konvenciji je bil sprejet poseben Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Protocol concerning cooperation in preventing polution from ships and, in cases of emergency, combating poluttion of the Mediterannean sea), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Protokola o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/04).

Deklaracija o razvojnih usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017

Vlada je 11. 3. 2016 sprejela Deklaracijo o razvojnih usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017, s katero si je določila prioritete angažiranja RS v organih EU na določenih področjih. Na področju okolja med prednostne naloge uvršča: ozelenitev evropskega semestra, prizadevanja za uvajanje krožnega gospodarstva (učinkovita raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, in ekonomski instrumenti v podporo prehodu v zeleno gospodarstvo), oblikovanje srednjeročnih notranjih podnebno-energetskih ciljev EU za leto 2030; nadaljevanje aktivnosti po mednarodnem podnebnem vrhu decembra 2015 in varstvo zraka. Specifične cilje si tako zastavlja za krožno gospodarstvo, odpadke, podnebne spremembe (prenova sheme za trgovanje z ETS po letu 2020), biotsko raznovrstnost in biološko varnost, kakovost zraka (krepitev javnega potniškega prometa) in jedrsko varnost (potreba po demokratičnem konsenzu glede nadaljnjega razvoja jedrske energije).

Upravno sodišče je ugodilo tožbi za varstvo volka

Upravno sodišče je s sodbo (sodba U-I 1522/2015 z dne 7.7.2016) ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in DONDES, društva za ohranjanje naravne dediščine zoper Ministrstvo za okolje in prostor in razveljavilo prilogo 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.

Več

Sodišče je pritrdilo navedbam in argumentom tožečih strank in zaključilo, da ministrstvo ni izkazalo izpolnjevanje pogojev za odstrel, kot ga določa s pravilnikom, v skladu s Habitatno direktivo (Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21.5.1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst). Direktiva določa, da je ubijanje zaščitenih živali, med katere sodi tudi volk, prepovedano. Določa pa možnost izjem, kadar obstajajo razlogi, ki jih direktiva našteva v 16. členu. Tako je državi dopuščeno, da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovoli selektiven in omejen odvzem določenih zaščitenih živali iz narave. Država mora za tako dovoljenje izkazovati izpolnjevanje treh pogojev: da obstaja razlog po Habitatni direktivi, da ni drugih zadovoljivih možnosti za reševanje »problema« in da odvzem ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja populacije. Država tega ob dovolitvi odstrela s pravilnikom ni dokazala.

Sicer ravnanje z zaščitenimi živalmi na podlagi Zakona o ohranjanju narave ureja Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ki omogoča državi izdajo individualnih odločb za odstrel zaščitene živali, če za to obstajajo razlogi. O tem se izda odločba v upravnem postopku, v katerega pa se lahko vključijo tudi društva, ki imajo priznan status v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Da bi se temu varstvu zaščitenih živali izognili, je bila, po tem, ko je bila leta 2004 kot akt uskladitve z EU zakonodajo sprejeta, v letu 2005 spremenjena tako, da je določila, da lahko ministrstvo s posebnim pravilnikom določi letni odvzem medvedov in volkov – torej brez individualnih odločb in brez možnega pravnega varstva. Zoper pravilnik kot splošen pravni akt je možno vložiti le pobudo na Ustavno sodišče, kar so nevladne organizacije storile štirikrat. Vsakič se je Ustavno sodišče izmaknilo vsebinskemu odločanju, dokler ni nazadnje (odločba U I 217/14) Ustavno sodišče varstvo usmerilo na Upravno sodišče. Menilo je, da je Priloga 2 pravilnika (s katero se določi število volkov za odstrel), ne glede na poimenovanje, glede na svojo vsebino značilnost posamičnega akta. Te pa je možno izpodbijati pred Upravnim sodiščem.

Sodba Upravnega sodišča pa je izredno pomembna tudi iz procesnega vidika. PIC je nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, Dondes pa s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Volk kot zaščitena vrsta predstavlja naravno vrednoto in je pomemben člen biološke raznovrstnosti, zato je organizacijama sodišče priznalo pravni interes za vlaganje tožbe, se pravi, da imata pravico zastopati volka.

Ministrstvo za okolje in prostor spreminja režim odstrela za medveda in volka

Ministrstvo je v javno razpravo do 5. 8. 2016 dalo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Ministrstvo predlaga umik razloga za dovolitev izjemnega odstrela »uravnavanje populacije z okoljem«, namesto določitve kvote za odstrel s Pravilnikom o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je bil predmet sodnega spora, pa naj bi sedaj to določila vlada z odlokom.

Povabilo k razpravi o Smernicah Sveta Evrope o zagotavljanju civilne družbe v političnem odločanju

Do septembra CNVOS vabi k podajanju komentarjev na pomemben strateški dokument - nove Smernice za vključevanje državljanov pri političnem odločanju, s katerimi želi nadgraditi svoj Kodeks dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja iz oktobra 2009.

Kohezijski kotiček

Poziv za izraz interesa za izvajanje projektov v okviru ukrepa Sodelovanje PRP 2014-2020

Poziv MKGP objavlja z namenom, da bi pridobili ustrezne vsebinske poudarke, na osnovi katerih bomo lahko pripravili ciljno usmerjen javni razpis za izvedbo ukrepa Sodelovanje. Rok za oddajo predlogov je 20. 9. 2016. Več…

Zanimiva priložnost za iskalce zaposlitve:

CAN Europe (Climate Action Network) išče novega sodelavca na delovnem mestu Energetski analitik (Energy Analyst) v Berlinu. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, si lahko preberete tukaj.

EEB (European Environmental Bureau) pa išče sodelavca na delovnem mestu Director of the global policies and sustainability unit. Več…

Napovednik dogodkov

29. 8.: Seminar Sadje naj bo pravično

Društvo Focus vabi učitelje osnovnih in srednjih šol na seminar Sadje naj bo pravično, ki se bo odvil 29. avgusta med 9. in 15. uro na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Več…

30. 8. – 3. 9.: 5. mednarodna konferenca o odrasti in Teden za odrast

Univerza Corvinus v Budimpešti bo med 30. avgustom in 3. septembrom gostila že 5. mednarodno konferenco o odrasti, katere soorganizator je tudi društvo Focus. Več…

5. – 9. 9.: Ekoteden in ekopraznik

Inštitut za trajnostni razvoj vas vabi na tradicionalni ekoteden, ki se bo odvijal med 5. in 9. septembrom v Okoljskem centru ter na ekopraznik, ki bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal v soboto, 10. septembra. Več…

27. – 28. 9.: Konferenca Global Green Destinations Day

Ob svetovnem dnevu turizma bo 27. septembra v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Global Green Destinations Day. Več…

27. 9. in 4. 10.: Delavnica za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov

Stran 90 od 96