Zanima me več

Čeprav Slovenci zdravo okolje uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, pristojno ministrstvo okoljskim prizadevanjem nevladnih organizacij namenja le 1,18 % od vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji[1]. V primerjavi z drugimi NVO v Sloveniji imamo okoljske izjemno neugodno finančno sliko državnega sofinanciranja. Pa poglejmo še z druge strani: okoljske NVO dobimo le 0,41 % sredstev celotnega proračuna MOP, kar je skoraj štirikrat manj od povprečnega deleža sredstev za NVO v proračunih ministrstev. Ali pičel odstotek za okoljske NVO res pomeni, da se kopamo v javnem denarju? Ali odstotek res odraža zadostno zavedanje o podnebni in ekosistemski krizi in o nujnosti takojšnjega ukrepanja?

Programskega sofinanciranja okoljskih nevladnih organizacij v Sloveniji že dolgo ni[2]. Tisti odstotek zgoraj je projektno (so)financiranje, a v času pisanja teh besed kljub zagotovljenim namenskim sredstvom po podatkih MOP v letu 2021 za NVO sploh ni predvidenih razpisov, poleg tega pa v aktualnem predlogu programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023 že predvidena sredstva krčijo za 60 %. Zaradi neustreznih pogojev delovanja se večina okoljskih NVO vse bolj bori za obstanek.

V mreži Plan B za Slovenijo že leta opozarjamo odločevalce na rastoči problem večplastne marginalizacije področja okolja v državi. Položaj okolja v državi se kaže tudi v oslabljenem stanju resornega ministrstva in v nevzdržnem finančnem stanju okoljskih NVO, ki smo sicer edini neinstitucionalni »zagovorniki« narave in okolja, saj slednja nimata svojega glasu. Okoljske NVO smo edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno kot varovalno funkcijo. Le strokovne, neodvisne in kredibilne okoljske organizacije lahko zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike. S svojimi aktivnostmi opozarjamo na okolju škodljive politike, izvajamo izobraževanja za trajnostni razvoj, spodbujamo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skrbimo za dragocene morske in kopenske ekosisteme, naslavljamo energetsko revščino, spodbujamo zelena delovna mesta in promoviramo trajnostne prakse, ozaveščamo javnost … In še mnogo drugega. Zavedamo se namreč, da brez čistega zraka, pitne vode, zdrave hrane, stabilnega podnebja in ohranjenih ekosistemov življenja pač ni.

V času epidemiološke krize ter vedno bolj izrazite podnebne oz. ekosistemske krize postaja jasno, da je varstvo okolja sestavni del pozitivne rešitve, in ne nepotreben strošek. Ne gre le za etični imperativ naše generacije, temveč tudi za jasne priložnosti za zmanjševanje stroškov in zagon gospodarstva v novem ciklu po modelu trajnostnega razvoja. Žal naša vlada ne kaže posluha za te priložnosti – nasprotno, izvaja sistematično razgradnjo institucij in inštrumentov varstva okolja. Ta razgradnja poteka ob ustvarjanju vzdušja izrednih razmer, pod krinko epidemiološke krize ter odpravljanja birokratskih ovir. Očitno javni interes v »novem vzorcu demokracije«, kjer se ukinja posvetovanje z javnostjo pri pripravi zakonov, pomeni nepremišljeno, nebrzdano in umazano gospodarsko rast.

Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. Zato je nujno omogočiti ne samo obstoj, ampak tudi nadaljnji razvoj tako pomembnega stebra zdrave demokratične družbe, kot je okoljski nevladni sektor, ki igra vlogo zagovornika okolja v imenu sedanjih in prihodnjih generacij.

Da lahko zagotovimo strokovnost, neodvisnost, profesionalnost in odzivanje na pereče problematike – da torej lahko delujemo v javnem interesu – je sistemsko financiranje okoljskih NVO iz javnih virov ključnega pomena[3].

Tako da naslednjič, ko nekdo izpostavi, da smo proračunski zajedavci, naj le pogleda zapisana dejstva.

Ponovimo: Kljub pomembni vlogi okoljskih organizacij ter veliki podpori in zaupanju javnosti nevladne organizacije od Ministrstva za okolje in prostor dobijo le 1,18 % od vseh državnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam v Sloveniji.

In to ponavljajmo, dokler ne bodo dejstva preglasila laži.

---

[1] Financiranje okoljskih NVO – stanje, ukrepi, april 2021: povezava

[2] Programsko sofinanciranje je bilo ukinjeno med prvo vlado Janeza Janše(2004 –2008) pod ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom. Programsko sofinanciranje NVO poleg učinkovitega delovanja same organizacije in dejavnosti omogoča tudi načrtovanje razvoja organizacije ter, kar je zelo pomembno, omogoča prijave na (predvsem evropske) projekte, ki zahtevajo lastno sofinanciranje. Programsko sofinanciranje je v Sloveniji ustaljena praksa na drugih področjih, kjer NVO igrajo pomembno vlogo (npr. kultura, šport, sociala).

[3] Financiranje iz privatnih virov je za okoljske NVO tako rekoč nemogoče. Problem predstavlja predvsem pridobivanje sredstev od podjetij, saj je po eni strani naklonjenost doniranja in sponzoriranja usmerjena bolj v socialno področje, po drugi strani pa okoljske NVO zaradi konflikta interesov ne sprejemajo sredstev od podjetij onesnaževalcev, ki bi preko njih izvajala t.i. okoljsko zavajanje oz. greenwashing.

Zanima me več

Podnebne politike

[Focus] Netransparenta priprava načrta za okrevanje požela kritike Evropejcev

Organizacije članice mreže CAN Europe so znotraj spletne kampanje EU Cash Awards ocenile osnutke načrtov porabe 16 držav članic, da bi ugotovile, ali izpolnjujejo obljube zelenega dogovora, in na javno glasovanje postavile več kot 50 “dobrih”, “slabih” in “škodljivih” ukrepov, vključenih v osnutke načrtov.  Končna verzija slovenskega načrta je bila objavljena šele prejšnji teden (zgolj povzetek) - s takšnim pristopom si je Slovenija na glasovanju “prislužila” bronasto medaljo v kategoriji “planiranje za zaprtimi vrati”. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Konec premoga do 2030 je nujen in neizogiben

Vlada Republike Slovenije bo v naslednjih mesecih sprejela Nacionalno strategijo za izhod iz premoga. Trenuten predlog letnice opuščanja premoga je 2033, kot možnosti pa se pojavljajo ideje še za kasnejše zapiranje. Greenpeace ponovno poziva Vlado RS, da pri sprejemanju letnice upošteva napotke podnebne znanosti in zaveze Pariškega sporazuma ter določi konec premoga v Sloveniji najkasneje leta 2030. Več >>>

[Focus] Slovenska podnebna strategija temelji na NEK2

Dan pred letošnjim svetovnim dnevom Zemlje je vlada sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, v katero je brez posvetovanja z javnostjo in celovite presoje vplivov na okolje zapisala odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in začetku postopkov za načrtovanje investicije v 2. blok jedrske elektrarne Krško (NEK2). Več >>>

[Focus] EU ima podnebni zakon, a še vedno nima ciljev, ki so potrebni

Dan po objavi poročila Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja (State of the Global Climate 2020), ki je ponovno izpostavil potrebo po krepitvi ukrepanja v tem desetletju, so odločevalci EU dosegli dogovor o Evropskem podnebnem zakonu, ki ne odgovarja na opozorila znanosti. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[IPoP in CIPRA] Svetovni dan zdravja: hoja za zdravje

Letos je Svetovni dan zdravja potekal pod geslom Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet. Svetovna zdravstvena organizacija je ob tem poudarila problem neenakosti v zdravju, ki se v času spopadanja z epidemijo COVID-19 še povečuje. Problem naslavlja tudi program Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki zagovarja zdravstvene koristi hoje in načrtovanje hoji prijaznega okolja. Več >>>

[MKM] Poddaja / podcast o gorskem kolesarjenju v Sloveniji

V poddaji o gorskem kolesarjenju v Sloveniji so trije kolesarski navdušenci spregovorili o konfliktih med pohodniki in gorskimi kolesarji, razvoju in prihodnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ter se dotaknili primerov dobre prakse, pri katerem so se še posebej osredotočili na opis gradnje in izzive za prihajajoči mariborski projekt. Več >>>

[MKM] Uspešno smo izvedli posvet o financiranju kolesarske infrastrukture

Iz MKM poročajo o uspešni izvedbi posveta, na katerem so predstavniki ministrstev, pristojnih za razvoj in kohezijsko politiko ter infrastrukturo predstavili strateške usmeritve na področju razvoja kolesarske infrastrukture in kolesarstva. Več >>>

Varstvo okolja 

[PIC] Podnebne spremembe skozi pravo 2 – po uspešni izvedbi objavljamo posnetek dogodka

V četrtek, 22.4.2021, na svetovni dan Zemlje, so v PIC izvedli dogodek Podnebne spremembe skozi pravo 2. Prek spletnih predstavitev treh predavateljic in predavatelja so se sprehodili skozi naravoslovne in pravne vidike spopadanja s podnebnimi spremembami in omogočili udeleženkam in udeležencem zastavljanje vprašanj. Dogodek predstavlja nadgradnjo dogodka ‘Podnebne spremembe skozi pravo’, ki so ga izvedli v decembru 2020. Več >>>

[PIC] Nature-based Solutions ali »Rešitve ki temeljijo na naravi«

Rešitve, ki temeljijo na naravi, so ukrepi za zaščito, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive, hkrati pa zagotavljajo dobro počutje ljudi in koristi biotske raznovrstnosti. Več >>>

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[CTRP Kranj] Dan travniških sadovnjakov

30. aprila 2021 je po Evropi prvič potekal  “Dan travniških sadovnjakov“. Ob tej priložnosti so v CTRP Kranj zapisali daljši prispevek. Več >>>

[SDPVN] Kaj smo našli v netopirnicah?

Pomlad je prinesla težko pričakovane in načrtovane aktivnosti projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 6. Ena izmed njih je tudi pregledovanje netopirnic, nadomestnih zatočišč za netopirje. Te v Ljubljani v SDPVN redno spremljamo od leta 2015, na preglede pa povabijo tudi javnost. Več >>>

[DOPPS] Svetovni dan škurhov

21. aprila obeležujemo Svetovni dan škurhov. Družini škurhov pripada vsega osem vrst, dve sta žal že izumrli. V Sloveniji imamo dve gnezdišči velikih škurhov (Numenius arquata), ki sta na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Več >>>

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Nova študija pokazala, kako bi lahko v Sloveniji zmanjšali smeti embalaže pijač za 76 %

Reloop je s podporo Break Free From Plastic in Changing Markets Foundation izdal poročilo What We Waste, ki preuči dvajsetletno serijo podatkov o prodaji in ravnanju z odpadki embalaže pijač 93 držav (vključno s Slovenijo) in ovrednoti potencial depozitnih sistemov za zmanjšanje količin izgubljenih odpadkov embalaže pijač. Ob upoštevanju povprečnega uspeha drugih držav raziskovalci za Slovenijo ocenjujejo, da bi lahko zmanjšala količino takih odpadkov za več kot 76 %! Več >>>

[Ekologi brez meja] Kolumna: 19 oblačil iz druge roke, 40 kombinacij in eni čevlji

Ekologi brez meja vedno radi pravijo 'manj je več'. Naj ta zmernost velja tudi pri rabljenih oblačilih. Malo dobro izbranih oblačil pomeni nešteto kombinacij. Če so ta kakovostna, lokalna ali iz druge roke, smo pa že naredili skoraj vse, kar je v naši moči. Za vse ostalo so tu odločevalci in proizvajalci. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Greenpeace Slovenija] EU za promocijo mesa in mlečnih izdelkov namenila 252 milijonov evrov

Kot kažejo izsledki nove Greenpeaceove raziskave je Evropska komisija 32 odstotkov svojega petletnega proračuna za promocijo kmetijskih proizvodov, ki znaša 776,7 milijona evrov, porabila za oglaševalske kampanje za meso in mlečne izdelke. Takšno financiranje je v nasprotju z opozorili znanstvenikov o katastrofalnih posledicah, ki jih ima industrijska živinoreja za naravo, podnebje in naše zdravje. Več >>>

[Umanotera] Deregulacija na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO) ni pot do trajnostnih prehranskih sistemov

Umanotera je med 162. podpisniki odprtega pisma, naslovljenega na podpredsednika Evropske komisije, v katerem ga pozivamo, naj zagotovi, da bo pridobivanje organizmov s pomočjo novih tehnik genskega inženiringa na ravni EU še naprej regulirano v skladu z obstoječimi standardi na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Več >>>

Okolje in zdravje

[Focus] Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja

Najhitrejši scenarij opustitve rabe premoga, ki je opredeljen v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, je edina sprejemljiva izbira od predlaganih ne samo z vidika nujnosti zniževanja emisij toplogrednih plinov, ampak tudi z vidika vpliva na zdravje ljudi. Sveža študija ocenjuje, da se z izbiro letnice 2033 lahko izognemo več sto prezgodnjim smrtim. Več >>>

Urejanje prostora

[est=etika] Drevo leta 2021 v Novem mestu

“V sklopu projekta CRETHINK smo s pomočjo prebivalcev izbrali drevo leta 2021. To je postal maklen ali poljski javor (Acer campestre L.), ki stoji na zgornjem delu Glavnega trga, natančneje pred stavbo številka 32. Drevo je bilo zasajeno ob prenovi trga med letoma 1951 in 1955. Poljski javor ima obseg debla 223 cm, kar presega kriterij izjemnega obsega za to vrsto, ki je 200 cm, zato bomo na Zavod RS za varstvo narave OE Novo mesto naslovili pobudo za določitev maklena na Glavnem trgu kot naravne vrednote. Projekt CREthink se nadaljuje, spremljajte nas na @vsencidreves ali @v_senci_dreves.” Več >>>

Vir: arhiv društva est=etika

[prostoRož] “Da bi Solkan zaživel, je potrebno oživiti naše trge!”

Idej in pobud, kako urediti in izboljšati staro jedro Solkana, ne manjka. Sredi aprila so predstavniki solkanskih organizacij in nekaterih podjetij, ki delujejo v starem jedru Solkana, na delavnici s prostoRožem potrdili vizijo, o kateri so prebivalci razpravljali že lansko leto: staro jedro naj bo živo, z ljudmi, lokali in trgovinami. Jedro Solkana naj bo privlačno tako za lokalne prebivalce kot tudi za turiste. Več >>>

Urbane politike

[IPoP] Izšel je katalog Mesta mestom #3

V katalogu je zbranih 15 dobrih praks (izmed predlaganih 29), ki so jih občine in javna podjetja prijavili na razpis jeseni 2020. Dobre prakse ponujajo rešitve za različne izzive slovenskih mest - vse od spodbujanja trajnostne mobilnosti do upravljanja z gradbenimi odpadki, načrtovanja prostorov za igro, reševanja prostorske stiske na pokopališčih in vključevanja ranljivih skupin. Več >>>

[IPoP] Slovenska mesta na sejmu predstavila svoje dobre prakse

V torek, 13. aprila 2021, je potekal Sejem dobrih praks Mesta >> mestom. Na dogodku so v IPoP želeli s sproščenimi predstavitvami in pogovori poskrbeti za izmenjavo dobrih praks in izkušenj mest. Dogodek se je odvijal na spletni platformi Hopin, ki je omogočila aktivno sodelovanje udeležencev in novo izkušnjo virtualnih dogodkov. Več >>>

Drugo 

[Umanotera] Pomlad prihaja, nadaljujemo sodelovanje z Mestno občino Ptuj na področju skupnostnega vrtičkarstva

Skupnostni urbani vrtovi so prostor za pridelovanje vrtnin za potrebe občanov in rekreacijo v stiku z naravo, pa tudi za druženje ter soodločanje o urejanju prostora in drugih skupnih zadevah. Po uspešno izvedenih delavnicah za lokalno skupnost in za civilnodružbene organizacije je tako sedaj na vrsti zadnji del - skupnostni vrtiček tudi v praksi. Več >>>

Avtorica: Lara Kastelic

[IZO] Izdana brošura "WTF so podnebne spremembe?"

V okviru projekta Sustainaware so v Inštitutu za zdravje in okolje izdali brošuro "WTF so podnebne spremembe?", ki obrazloži problematiko podnebnih sprememb. Namenjena je učiteljem, mladinskim delavcem in mladim, ki bodo zaradi podnebne krize najbolj prizadeti, ter seveda tudi posameznikom, ki jih tema zanima. Publikacija je na voljo v treh jezikih - slovenščini, angleščini in madžarščini: https://sustainaware.net/climate-mitigation/; slovenska različica pa je na voljo na povezavi >>>

[Focus] Ljubljana bogatejša za interaktivno zeleno turo, ki jo je zasnoval Focus

Kje v Ljubljani so se začeli odvijati prvi okoljski protesti? Čemu je nekoč služil prostor danes zabetoniranega Trga republike? Kako je Zdravljica povezana s podnebnimi spremembami? Več o zeleni turi, ki poda odgovore na zgornja vprašanja, pa na povezavi >>>

[Humanitas] Med razvojno in migracijsko politiko

Konec lanskega leta je Evropski parlament izglasoval, da mora biti pomoč EU državam globalnega Juga pogojena z izpolnjevanjem evropskih ciljev za upravljanje migracij. Gre za nevarno politično smer v pristopu k razvojni politiki, čemur smo v praksi sicer priča že več let, še posebej v zadnjih petih letih, ko so migracije v Evropi postale pomembna politična tema. Več >>>

[Umanotera in Focus] Pričeli smo z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov

V Umanoteri in društvu Focus so uspešno pričeli že z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Mesta za tokratno usposabljanje so bila zapolnjena v slabih 3 urah od objave prijavnice, kar je lep dokaz, da zanimanje za izvajanje skupnostnih projektov narašča. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Iskanje navdiha pri Mednarodnem dnevu delavcev

Greenpeace je zavezan spoštovanju težko prisluženih pravic delavcev in podpira socialno pošteno ter pravično tranzicijo stran od onesnažujočih industrij. Več >>>

[Humanitas] Hišna recenzija: George Monbiot, Out of the wreckage

V aprilu so v društvu Humanitas brali knjigo Georga Monbiota, ki si jo lahko izposodite v Humanitasovi Hiši svetov. Več >>>

Zanima me več

V smeri ekonomije dobrega počutja, ki služi ljudem in naravi

V poročilu s strani EEB in Oxfam Germany je empirično utemeljeno, zakaj rešitve ne smemo iskati v gospodarski rasti - na primeru Evropske Unije. Več >>>

Revolucija 25 % - dokumentarec

Kako velika mora biti manjšina, da preoblikuje družbo? Več >>>

Jedrska energija ni rešitev za odziv na podnebne spremembe

Réseau Action Climat je objavil pregled dejstev o tem, zakaj jedrska energija ni rešitev za odziv na podnebne spremembe. Več >>>

Zanima me več

Poleg zelenjave naše jedilnike sestavljajo živila, ki jih ni tako enostavno niti pridelati niti shraniti. Osnovna živila, kot so maščobe, sladkorji, žita, testenine, stročnice, zahtevajo veliko prostora za pridelavo, običajno tudi mehanizacijo, takšne in drugačne pripomočke za predelavo (luščenje, mletje, stiskanje, sušenje), prostor za shranjevanje itd.

Ko na samooskrbo pogledamo s tega stališča, nam postane jasno, da je popolna samooskrba s hrano v sodobnem svetu težko dosegljiv ideal. Ko bolje pomislimo, spoznamo, da osebna ali družinska samooskrba s hrano ni dosegljiva. Lahko pa težimo k lokalni samooskrbi in poiščemo pridelovalce vsega, česar ne moremo pridelati doma. Tako podpremo svoje sosede ter poznamo svojo hrano, saj vemo, od kod prihaja.

Ko govorimo o lokalni samooskrbi, bi morali težiti k temu, da se je možno oskrbeti vsaj v radiju 20 km. Morda bi morali uvesti koncept samooskrbnih vasi ali krajevnih skupnosti. Kaj pa samooskrbna občina?

Posebna kategorija v samooskrbi je sadje. Osnova samooskrbe s sadjem je raznolikost. S premišljenim načrtovanjem bomo imeli sveže sadje na drevju in grmičju od pomladi pa vse do pozne jeseni. Na Sončnem griču smo ob podpori Ministrstva za okolje in prostor v okviru Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo prejeli finančno spodbudo za vzpostavitev trajnostnega sadovnjaka značilnih istrskih sadnih vrst. Sadovnjak smo načrtovali tako, da je vsaka sadna vrsta zastopana z dvema ali tremi primerki različne sorte. Vodilo pri izbiri je bila tradicionalna zastopanost sorte v istrskem okolju in čas zorenja plodov. Tako smo posadili zgodnjo, srednjo in pozno sorto fige, breskve, hruške. Tudi češnje imamo zgodnje in pozne. Le pri mandljevcih smo namenoma izbrali izključno pozne sorte ter se s tem izognili prezgodnjemu cvetenju in slabi volji zaradi morebitne pozebe. 

Trajnostni sadovnjak na Sončnem griču želi postati zgled regeneracije naravne istrske krajine, kjer nekoč obdelane terase zdaj zarašča gozd. Širijo se invazivne tujerodne vrste, kot so rdeči bor, pajesen, robinija. Čiščenje teras ne bo učinkovito, če dobljenemu prostoru ne damo novega namena. Pogosta izbira v Istri so oljčniki, nasadi sivke, v zadnjem času tudi granatnih jabolk. Vse to v duhu ekonomske koristi. Naštete kulture so nezahtevne za pridelavo in zato zanimive. Trajnostni sadovnjaki, kot je poskusni sadovnjak na Sončnem griču, pa so primer regeneracije okolja s posnemanjem narave.

Kaj delamo drugače si preberite v publikaciji Trajnostni sadovnjak na Sončnem griču, ki je objavljena na naši spletni strani.  

Zanima me več

Podnebne politike

[Focus] Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje

Do konca meseca mora Slovenija Evropski komisiji predložiti nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Z njim bodo sprejete odločitve, ki bodo vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Prvi korak za to bi bila javna objava nove verzije osnutka. Več >>>

[Umanotera] Za blaženje podnebnih sprememb Slovenija želi nameniti le 5 odstotkov

Umanotera je sodelovala pri pripravi analize slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Glavni izsledki: slovenski osnutek od vseh doslej analiziranih namenja daleč najmanjši delež sredstev za blaženje podnebnih sprememb – zgolj 5 odstotkov. Več >>>

[PIC] Pravna ureditev podnebnih sprememb – objava posnetka dogodka ter gradiva

Po uspešni izvedbi dogodka ‘Pravna ureditev podnebnih sprememb’, ki smo ga na PIC izvedli v sodelovanju s Tax-Fin-Lex v torek, 16.3. in sredo, 17.3., objavljamo posnetka obeh delov dogodka ter gradivo, predstavljeno na dogodkih. Več >>>

[Greenpeace Slovenija, Focus] Česa se NISMO naučili od jedrske nesreče v Fukušimi

11. marca je minilo 10 let od uničujoče jedrske nesreče v Fukušimi, ki je osvetlila problem varnostnih tveganj jedrskih elektrarn po svetu. Greenpeace Slovenija in Focus ob tem opozarjata na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK), predvsem na dejstvo, da leži na aktivnem potresnem območju in da se v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji ta tveganja ignorira. Več >>>

[Umanotera, Focus] Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter naj raje prisluhne stroki

V Umanoteri in društvu Focus so Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije in se ne ukloni pritiskom podjetja Ascent Resources. Tem smo priča že vse odkar je Agencija RS za okolje podala strokovno oceno, da je pred pričetkom spornega hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga, v Petišovcih potrebno preveriti njegove vplive na okolje. Več >>>

Fotografija: arhiv Umanotere

[Umanotera] Razorožimo fosilno industrijo in izstopimo iz ECT [VIDEO]

V Umanoteri so pred kratkim pričeli z vseevropsko kampanjo za izstop iz Pogodbe o energetski listini (Energy Charter Treaty – ECT). V pomoč pri razumevanju tega uničujočega dokumenta vam je lahko kratek video, v katerem sodelavec Umanotere Andrej Gnezda naslovi najpogostejša vprašanja in odgovore glede ECT. Več >>>

[PIC] Industrijske emisije toplogrednih plinov in sistem ETS

Emisije evropske industrije primarno ureja Direktiva o industrijskih emisijah. Njen namen je odprava onesnaženja, ki je posledica industrijskih dejavnosti. Temelji na celostnem pristopu k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo in tla, ravnanju z  odpadki, energetski učinkovitosti  in preprečevanju nesreč ter poudarja načelo onesnaževalec plača, daje prednost ukrepanju pri viru ter od industrije zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT). Direktiva sicer naslavlja vidik industrijskega onesnaževanja, ne pa tudi toplogrednih emisij in njihovega podnebnega vpliva. Ta vidik je v trenutni ureditvi prepuščen sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ETS). Več >>>

[Focus] Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev

Medresorska delovna skupina Vlade RS za prestrukturiranje premogovnih regij predlaga, da z rabo premoga v TEŠ končamo najkasneje v letu 2033. Gre za enega izmed treh scenarijev, ki jih predlaga osnutek nacionalne strategije opuščanja premoga (2033, 2038 in 2042). V Focusu menijo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog sicer morali opustiti do leta 2030, kot bo to naredilo tudi 14 drugih držav članic EU, ki ga še uporabljajo. Več >>>

[Focus] Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030

Z napovedjo podjetja EDF, da bo zaprlo premogovno elektrarno v West Burtonu v Veliki Britaniji leta 2022, je Evropa dosegla pomemben mejnik: polovica premogovnih elektrarn v Evropi je napovedala svoje zaprtje do leta 2030 ali pa je že zaprtih. Glede na potrjene načrte bo v Evropski uniji do leta 2030 zaprtih 60 odstotkov premogovnih elektrarn. Zaradi višanja cen CO2 kuponov je pričakovati, da bo v naslednjih letih napovedi o predčasnem zaprtju premogovnih elektrarn še bistveno več. Zelo velika možnost je, da bo med njimi tudi TEŠ. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Konferenca “Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi”: posnetki predavanj

Greenpeace Slovenija je v sredo, 17. marca, organizirala mednarodno spletno konferenca »Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi«, na kateri so gosti iz raziskovalnih institucij in energetskih podjetij spregovorili o nujnosti izstopa iz premoga v naslednjih 10 letih ter energetski tranziciji, ki se dogaja v Evropi in po svetu in sloni na razvoju sončne in vetrne energije. Več >>>

[Focus] Korak bliže k zakonodaji o skrbnosti in odgovornosti podjetij vzdolž celotne dobavne verige

V sredo, 10. marca, so poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju potrdili poročilo o skrbnosti in odgovornosti podjetij. Podprli so ga tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije. Več >>>

[Focus] EU Cash Awards: Na stotine milijard evrov za “dobre”, “slabe” in “škodljive” ukrepe

Iz proračuna Evropske unije in svežnja za okrevanje bodo lahko države v naslednjih letih počrpale na stotine milijard evrov. Gre za največjo malho denarja v EU doslej. Toda za kaj ga nameravajo porabiti? Trenutno pripravljajo svoje načrte, nevladne organizacije v mreži Climate Action Network (CAN) Europe pa so jih pregledale in identificirale podnebno in okoljsko koristne in škodljive ukrepe, ki jih nameravajo izpeljati z evropskimi sredstvi. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[KTPP] Mestna občina Maribor spodbuja aktivno in trajnostno mobilnost

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko vabijo Mestno občino Maribor, da ponovno razmisli o odločitvi za gradnjo tunela pod mestnim središčem in predlaga drugačno rešitev. Več >>>

Fotografija: Petra Očkerl

[KTTP] Odpornosti in okrevanja ne bomo dosegli z gradnjo novih cest

Slovenija je v zaključni fazi priprave Načrta za okrevanje in odpornost. Načrt je postal javen šele pred kratkim, nastal je brez širše in strokovne razprave. To obžalujejo tudi v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, v kateri so pripravili odziv na povezavi >>>

[IPoP] Veselimo se nove Odprte ulice v Postojni!

Na IPoP – Inštitutu za politike prostora so povabili k sodelovanju občine, ki so želele preizkusiti odprto ulico, ki je ukrep za izboljšanje pogojev za pešce in kolesarje in omogoča kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke na življenje, zdravje in gospodarstvo v občini. Najbolj prepričljivo prijavo je poslala občina Postojna. Več >>>

Varstvo okolja 

[DOPPS] Sporen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Državni zbor je 30.3.2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Vlada RS je novelo zakona o vodah sprejela po skrajšanem postopku in zgolj 14-dnevni javni obravnavi, pri čemer resna javna razprava z vključevanjem ustreznih strok (vodarske, gradbene, ekonomske, biološke itd.) in tehtanjem argumentov ni bila mogoča. Državni svet so v DOPPS pozvali, da glasuje za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Več >>>

Fotografija: arhiv DOPPS

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[PIC] Ali je ekonomsko ovrednotenje narave rešitev za varstvo biodiverzitete?

V februarju je britanska vlada objavila študijo o ekonomiki biodiverzitete The economic of Biodiversity: The Dasgupta review, ki ga je naročilo britansko ministrstvo za finance z ciljem oblikovanja mednarodnega odziva na izgubo biotske raznovrstnosti. Več >>>

[DOPPS] Naravovarstveni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih življenjskih prostorov na Ljubljanskem barju so v polnem teku

Ustrezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Po uspešno izvedenih odkupih zemljišč so bile zato aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerjene v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov in nekaterih najbolj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se tam nahajajo. Več >>>

[DOPPS] Nov 1,5 ha velik vlažni travnik v NR Ormoške lagune

Kdor je v zadnjem času obiskal Naravni rezervat Ormoške lagune, se je lahko prepričal, kako bogato z življenjem ptic je to območje. V marcu je lahko tukaj do 1000 osebkov več kot 30 vrst vodnih ptic. To stanje so v DOPPS omogočili z obnovo habitatov v preteklosti in z ustreznim upravljanjem s habitati. Več >>>

Fotografija: Dominik Bombek

[Zavod Svibna] Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto. Več >>>

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Očistimo svoj-e-naprave

Ekologi brez meja vabijo k udeležbi na globalni čistilni akciji e-naprav, ki se ji lahko pridružite vse do letošnjega dneva Zemlje. Nekaj nasvetov, kako se takega čiščenja lotiti, najdete na povezavi >>>

[Ekologi brez meja] Okrevanje in potencial novih delovnih mest zero waste sistemov

Kot odziv na krizo koronavirusa, ki je pravkar imela prvo obletnico, je večina vlad in finančnih institucij začela vlagati v strategije za oživitev gospodarstva z močnim poudarkom na zelenih rešitvah. Medtem C40 – mreža mest s celega sveta, zavezanih blaženju podnebnih sprememb ocenjuje, da ima sektor za ravnanje z odpadki potencial za ustvarjenje 2,9 milijona delovnih mest že samo v 97 mestih, ki jih ta mreža pokriva. Pristopi zero waste ustvarjajo več delovnih mest kot sistemi, ki temeljijo na odlaganju in sežiganju odpadkov. Več >>>

[Ekologi brez meja] Razbijamo mite o plastenkah in steklenicah

Ekologi brez meja v prispevku poročajo o analizi, ki dokazuje, da je embalaža za ponovno uporabo v primerjavi s tisto za enkratno odgovorna za manj izpustov toplogrednih plinov in je 85 % bolj prijazna do okolja. Več >>>

Fotografija: arhiv Ekologov brez meja

[Focus, Ekologi brez meja] V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava

Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka je izšla obsežna in najbolj aktualna raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Focus] Novo poročilo o izdelkih iz Brazilije kaže na kršitve človekovih pravic in krčenje gozdov

Evropske trgovske verige, med drugimi Carrefour, Edeka in Aldi, evropskim potrošnikom prodajajo tudi mesne izdelke, ki so povezani s krčenjem pragozda in kršitvami človekovih pravic. Z uresničitvijo trgovinskega sporazuma EU Mercosur namerava EU povečati število škodljivih izdelkov na policah trgovin, kar razkriva zadnje poročilo Repórter Brasil in Friends of the Earth Europe. Več >>>

[Umanotera] Spremembe prehranskega sistema so ključnega pomena pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Umanotera je skupaj s 37 mednarodnimi organizacijami na dr. Qu Dongyuja, generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), naslovila pismo, v katerem pozivajo k spodbujanju prehoda na prehranske sisteme, ki bi v večji meri temeljili na hrani rastlinskega izvora in tako omogočili doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDGs). Več >>>

 Fotografija: Loren King (Unsplash)

Okolje in zdravje

[Focus] Poziv EU za celovito ukrepanje na področju onesnaženosti zraka

Nevladne organizacije in posamezniki zahtevajo ukrepanje Evrope in držav na področju onesnaženosti zraka, ki zmanjšuje kakovost bivanja prebivalcev, zahteva še vedno preveč smrtnih žrtev in povzroča visoke zdravstvene stroške. Več >>>

Urejanje prostora

[prostoRož] Šest nasvetov za uspešno izvedbo zelene strehe na objektu v občinski lasti

Zelene strehe podaljšajo življenjsko dobo objekta, zmanjšajo obremenitev kanalizacije ob nalivih, večajo biodiverziteto, ljudje pa se na njih odlično počutijo. Občine so lastnice številnih objektov z ravnimi strehami, od šol do vrtvec do športnih dvoran in občinskih stavb. Zakaj je torej tako malo zelenih streh na objektih v občinski lasti in kako jih lahko slovenske občine vgradijo več? Povzemamo šest izkušenj, ki smo jih pridobili med projektom 2° Zelene strehe. Več >>>

[IPoP] Ženske in urejanje prostora

Čeprav dobro vemo, da so ženske nekoliko drugačne uporabnice prostora kot moški in znajo biti tudi pri načrtovanju pozorne na drugačne detajle kot njihovi moški kolegi, tega v praksi pogosto ne upoštevamo zares. Eden od razlogov za to znajo biti razmerja moči med spoloma, druge ovire pa znajo biti tudi klasični pomisleki, kot sta, da so ženske danes vendar že enake moškim in da posebni problemi žensk v resnici ne obstajajo. Ne eno ne drugo ne drži. Več >>>

Urbane politike

[prostoRož] V nov letnik Urbane akademije so se vpisali mladi urbanisti iz Šentjurja, Krškega in Škofje Loke

Skupaj s Centrom za Kreativnost smo med 30 prijavami za urbanistične intervencije, ki so prispele na poziv, izbrali tri najbolj prepričljive. V Urbano akademijo se bodo letos vpisali trije novi mladi urbanistični kolektivi, ki jih bomo mentorirali pri realizaciji njihovih prvih projektov za javni prostor. Več >>>

[IPoP] 10 vprašanj za pametna mesta in skupnosti

V naslednjih letih bo kar nekaj slovenskih mest in krajev izvajalo projekte, ki jih lahko umestimo pod znamko PAMETNO MESTO. V prispevku smo zbrali nekaj vprašanj, ki bi si jih mesta morala zastaviti in se o njih posvetovati tudi s ponudniki pametne infrastrukture ter nekaj nasvetov, kako se ogniti najpogostejšim napakam. Več >>>

Stanovanjska politika

[IŠSP] V kakšnih stanovanjih ostajamo doma med epidemijo Covid 19?

Povzetek ključnih ugotovitev spletne ankete o vplivu epidemija Covid 19 na stanovanjske razmere in kakovost bivanja. Več >>>

Drugo 

[Umanotera, Focus] Z mentorji od ideje do zasnove skupnostnega projekta

V Umanoteri in društvu Focus so uspešno zaključili prvo usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. V treh mesecih so udeleženci s pomočjo mentorjev svoje ideje precej bolj konkretizirali in nastavili jasne korake, kako pripeljati projekt do izvedbe v praksi. Delali so na zelo različnih področjih - od skupnostnih energetskih projektov, razvoja skupnostnega prostora, skupnostnih projektov na področju zelenega turizma pa do krožnega gospodarstva. Več >>>

[Inštitut za zdravje in okolje] Slovenski kalkulator ekološkega odtisa

Inštitut za zdravje in okolje je objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, s katerim skušamo ugotoviti, kako hitro porabimo naravne vire, ki bi nam sicer morali zadoščati za celo leto. Slovenski kalkulator omogoča, da vsak Slovenec izračuna svoj ekološki odtis. Tovrstno ozaveščanje posameznikov o ekološkem odtisu je ključen element naslavljanja problematike podnebnih sprememb. Več >>>

[DOPPS] Nova številka revije Svet ptic

Več o novi številki revije Svet ptic izveste na povezavi >>>

[Humanitas] Nova publikacija v Zbirki Globalni izzivi – Globalni predmeti

V Humanitasu predstavljajo še eno izmed gradiv v Zbirki Globalni izzivi – Globalni predmeti – METODE ZA SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI NASLAVLJANJA GLOBALNIH TEM V RAZREDU. Vsebuje raznolike metode za spremljanje učinkovitosti izvedenih aktivnosti ter spremembe v razumevanju in mišljenju mladih glede obravnavanih globalnih tem. Več >>>

Zanima me več

Izvajanje novih podnebnih ciljev EU – odgovornost držav članic

O tem, zakaj ne smemo pozabiti na odgovornost držav članic EU (in zakaj bi nacionalni podnebni cilji  morali predstavljati izhodišče reform za pripravo na podnebno nevtralnost EU) na povezavi.

Izvajanje novih podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050

Na povezavi si preberite razmislek o podaljšanju sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS).

Evropska komisija naj preneha podpirati zemeljski plin

Podpišite peticijo in z njo sporočite EK, naj na seznam prihodnjih energetskih projektov ne uvrsti projektov, ki izrabljajo fosilni plin. Več >>>

Zanima me več

V okviru Mreže za prostor smo analizirali pravni okvir za načrtovanje in upravljanje javnih in drugih zelenih površin in mestnih dreves ter ugotovili, da je ta šibek in to predvsem na račun odsotnosti državnih smernic in navodil za izvajanje komunalne dejavnosti urejanje javnih zelenih površin. V prihodnosti za boljše načrtovanje in upravljanje potrebujemo tako spremljanje razmer kot zbiranje primerov dobre prakse in tudi boljše normativne podlage.

Z novo analizo smo deloma posodobili Analizo o pravnem položaju javnih površin v mestih, ki jo je Mreža za prostor pripravila v letu 2016, hkrati pa tudi dopolnili priročnik Državnega prostorskega reda Zeleni sistemi v mestih in naseljih. Posebno pozornost smo namenili mestnim drevesom kot samostojni zeleni prvini z več pozitivnimi učinki na zdravje človeka in okolja in zato še posebej odvisni od strokovno kvalificiranega načrtovanja in upravljanja. Povzeli smo tudi ugotovitve okrogle mize  Kako skrbimo za drevesa v mestih?. Medtem, ko je bila analiza o javnih površinah iz leta 2016 predvsem usmerjena na razloge, ki so privedli do današnjega stanja urejenosti javnih površin, nova analiza usmerja pogled naprej in se osredotoča ne javne in druge zelene površine in mestno drevje ter skuša ugotoviti, kako in na katerih področjih je mogoče razmere na tem področju izboljšati.

V okviru Podnebnega programa želi Mreža za prostor prispevati k temu, da se poveča zavedanje o pomenu zelenih površin in dreves v naseljih za blaženje negativnih učinkov podnebnih sprememb na zdravje človeka in na okolje ter o pomembnosti celovitega strateškega načrtovanja in strokovnega upravljanja z zelenimi površinami in mestnim drevjem.

Kot ključne vidimo naslednje ukrepe, za katera si bomo po svoje prizadevali tudi v Mreži za prostor:

1. Potrebno je okrepiti splošno javno in ciljno politično zavedanje o pomenu zelenih površin in dreves v naseljih in mestih za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe.
2. Zagotoviti je treba, da bodo vsi lastniki in upravljavci zelenih površin in dreves v naseljih  upoštevali usmeritve za vzdrževanje, urejanje in spremljanje stanja zelenih površin Državnega prostorskega reda podane v priročniku »Zeleni sistem v mestih in naseljih, usmerjanje razvoja zelenih površin« in standarde za ravnaje z mestnim drevjem, ki jih povzema knjiga Mestno drevje (Šiftar, A. et al., 2011, Botanični vrt Univerze v Ljubljani).
3. Urejanje javnih zelenih površin (vključno z mestnimi drevesi) je potrebno opredeliti kot samostojno obvezno lokalno gospodarsko javno službo v Zakonu o varstvu okolja.
4. Na nacionalni ravni je potrebno:

•       pripraviti in sprejeti pogoje in pravila za kvalificirano strokovno izvajanja javne službe urejanje javnih zelenih površin, kar predstavlja glede zelenih površin še neizpolnjeno obveznost iz 149. člena ZVO-1, po kateri vlada predpiše, med drugim tudi oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javnih služb;
•       zagotoviti sistem spremljanja stanja (kakovosti strateškega in izvedbenega načrtovanja, urejanja in vzdrževanja) kot neizpolnjena naloga države po zakonu o varstvu okolja in smernicah Ministrstva za zdravje javnem zdravstvenih funkcij zelenih površin;

5. Spodbujati je treba celovito in vključujoče urejanje javnih in drugih zelenih površin v naseljih:

•       na ravni občin s spodbujanjem strateškega dolgoročno naravnanega načrtovanja in soupravljanja ter z zbiranjem in izmenjavo dobrih praks (angažiranje ekološke in družbene funkcije lastnine s podporo občine);
•       na nacionalni ravni pa je treba normativno uveljaviti trajnostno urejanje prostora tako, da se zagotavljanje in varovanje zelenih površin in dreves v naseljih povzdigne na nivo javnega interesa in se vzpostavijo pogoji za tehtanje interesov javno-zasebno (Zakon o urejanju prostora).

Analiza pravnega stanja in urejanja zelenih površin in ravnanja z drevesi v naseljih (pdf)

Naslednji koraki

V prihodnje bo potrebno po eni strani razvijati in deliti dobre prakse upravljanja z zelenimi površinami in drevesi na občinski (ali medobčinski) ravni. Tu so aktualni poskusi uveljavljanja novih pravil ravnanja z mestnimi drevesi kot sta obvezno dovoljenje za posek drevesa in obvezno strokovno obrezovanje dreves in sodelovanja z lastniki pri urejanju.

Po drugi strani pa je nujno treba ustvariti ugodno normativno podlago za strokovno izvajanje dejavnosti urejanja javnih zelenih površin in dobro podporno okolje za občine in vpletene komunalne službe in strokovnjake ter nenazadnje za razvoj te pomembne komunalne dejavnosti. Za oboje si Mreža za prostor že nekaj časa prizadeva.

Prav poseben izziv pa predstavlja potreba po celovitem upravljanja z zelenimi površinami in drevesi v naseljih, saj upravljanje zgolj na zemljiščih v lasti občine ne more zagotoviti potrebnega blažilnega učinka. Zavedati se moramo, da so zemljišča v naseljih hkrati v lasti številnih javnih in zasebnih pravnih oseb ter tudi različnih upravljavcev, tu govorimo o velikih razlikah v znanju, kompetencah in motivih ali celo pooblastilih za urejanje. Dejstvo tudi je, da že same občine zemljišča v svoji lasti urejajo z različnimi izvajalci. Občine o tem ne poročajo, vztrajajo pa, da pri soočanju z varstvom zasebne lastnine nekako ne morejo narediti koraka naprej. V Mreži za prostor menimo, da se vendarle tudi na tem področju da premakniti z mrtve točke.

Zasebna lastnina je res ustavno varovana kategorija, vendar ustava pravi, da jo je potrebno uživati tako, da sta zagotovljeni tudi njena ekološka in socialna funkcija. Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je nekaj, kar lahko naredimo le skupaj, zato je potrebno v ta namen angažiranje vseh virov, ki jih imamo in na ravni mesta morajo k temu prispevati vse površine. Ker menimo, da tudi številni lastniki to potrebo razumejo in so pripravljeni sodelovati, seveda ob ustrezni podpori občine, bomo za začetek svojo tezo preverili z javnomnenjsko anketo, nato pa nadaljevali z aktivnostmi za izboljšanje razmer.

Zanima me več

Podnebne politike

[Umanotera] Zaustavimo podnebju nevarno Pogodbo o energetski listini!

Umanotera vabi k podpisu vseevropske peticije za izstop iz Pogodbe o energetski listini (Energy Charter Treaty - ECT). Na podlagi ECT lahko velike korporacije države, ki se odločijo opustiti premog, ustaviti proizvodnjo plina ali pa prenehati z gradnjo naftovodov, na zasebnih sodiščih TOŽIJO ZA MILIJARDNE ODŠKODNINE. Peticijo lahko podpišete na spletni strani Umanotere tukaj.

Fotografija: arhiv Umanotere

[PIC] EU sprejela novo strategijo hitrejšega prilagajanja na podnebne spremembe

Ta teden je Evropska Komisija je sprejela novo bolj ambiciozno EU strategijo za prilagajanje na podnebne spremembe, ki določa, kako se lahko EU prilagodi neizogibnim vplivom podnebnih sprememb in postane »podnebno odporna« do leta 2050.  Strategija temelji na štirih ciljih oz. stebrih: prilagoditve narediti pametnejše, hitrejše, bolj sistematične ter okrepiti mednarodne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. Več >>>

[Focus] Mladi kritični do aktualnega družbeno-gospodarskega sistema – #MyRevolution Manifesto 3.0

O tem, kaj so mladi iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije zapisali v Srednjeevropski mladinski manifest, na povezavi >>>

Fotografija: arhiv Focusa

 [Umanotera] Razstava Na vroči strani Alp sedaj tudi v angleškem jeziku

Virtualno razstavo Na vroči strani Alp si sedaj lahko ogledate tudi v angleškem jeziku pod naslovom On the Hot Side of the Alps. Več >>>

Varstvo okolja 

[PIC] Francosko Upravno sodišče ZA podnebno pravičnost – kaj pa kaže naše Podnebno ogledalo?

V prvih dneh februarja je Francosko Upravno sodišče ugodilo tožbi štirih nevladnih organizacij, ki so v javnem interesu tožile državo Francijo in zahtevale spoštovanje odločnejše ukrepanje za spoštovanje prevzetih zavez po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kako pa Slovenija izvaja svojo dolžno skrbnost ravnanja? Več >>>

[Greenpeace] Zapolnili smo nabiralnik Ministrstva za okolje in prostor

V času javne razprave v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o varstvu okolja so na Greenpeace pripravili spletno akcijo, s katero opozorili na nestrinjanje z zakonodajnimi spremembami. Kakovostno okolje, narava in zdravje so namreč naše skupno dobro in ne smejo postati predmet kratkoročnih zasebnih interesov! Več >>>

Trajnostna mobilnost

[Umanotera] Umanotera med dobrimi praksami “prizemljenih organizacij”

Umanotera je postala ena prvih »prizemljenih organizacij«, ki so se pridružile kampanji Stay Grounded. Kampanja spodbuja organizacije in posameznike, da letijo manj in da hkrati spodbujajo politične spremembe na področju letalskega prometa.  V sklopu kampanje so predstavljene organizacije, ki si prizadevajo za zmanjšanje poslovnih poti z letalom, hkrati pa je namen spodbuditi tudi ostale, da storijo enako. Več >>>

[IPoP] Otroci gredo radi v vrtec in šolo peš

V tretjem članku “Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo” smo se osredotočili na potovalne navade mladih – predšolskih otrok, šolarjev in dijakov. Predstavljamo podatke o tem, katere načine potovanja najpogosteje uporabljajo in zakaj ter kakšne so možnosti za spremembe potovalnih navad te skupine. Opisali smo pozitivne učinke spodbujanja hoje in kolesarjenja (ter trajnostne mobilnosti na splošno) in negativne učinke prekomerne rabe avtomobilov v mlajših letih. Več >>>

[IPoP in CIPRA] Lokalni načrt hodljivosti bo letos pripravljen za občino Piran

Na drugi poziv Načrtujmo skupaj zdravo mesto! za sodelovanje občin pri pripravi lokalnega načrta hodljivosti v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto se je odzvalo 10 občin. Za najbolj prepričljivo se je tokrat izkazala prijava občine Piran. Več >>>

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Reciklaža ali ponovna uporaba, izbira je naša

V mreži Break Free From Plastic bodo v letošnjem letu s kampanjo #WeChooseReuse dali prepotrebni pospešek eni izmed najbolj učinkovitih načinov preprečevanja nastajanja odpadkov. Pridružite se Ekologom brez meja s podpisom zaveze in pomagajte pri popularizaciji ponovne uporabe, sami pa obljubljajo, da bodo z vašo pomočjo od spodaj navzgor poskrbeli za novo upanje. Gre za zgodovinski trenutek združevanja evropske civilne družbe v boju proti plastičnemu onesnaževanju. Več >>>

[Ekologi brez meja] Omare odpret in cunje preštet!

 V okviru projekta Obleka naredi človeka bodo kmalu objavljeni rezultate največje vseslovenske raziskave o (odpadnih) oblačilih; pri Ekologih brez meja pa so se znanstveno lotili tudi družbenih omrežij projekta, kjer lahko tedensko spremljate zanimive pogovore s strokovnjaki z različnih modnih področij, mesečno pa pripravljajo tudi izzive, s katerimi vas spodbujajo k spoznavanju vaših oblačil. Več >>>

Urejanje prostora

[Paz!park] Poročilo iz spletnega posveta OTROCI ŽIVIJO SOSESKO

V organizaciji Društva PAZI!PARK je januarja 2021 potekal posvet OTROCI ŽIVIJO SOSESKO. Posvet je bil organiziran v luči pomena urejenih odprtih prostorov za igro otrok v stanovanjskih soseskah. Koncept sosesk je tesno povezan z oblikovanjem prostorov za igro. Med bloki otroci preživijo velik del otroštva, ureditve prostora za igro v soseskah pa sodijo med najučinkovitejše z vidika razmerja med stroški in koristmi. Udeležilo se ga je 130 slušateljev iz Slovenije in drugih držav. Več >>>

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[Zavod Svibna] Mokrišča in voda

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je bila izpostavljena tema voda oz. neločljiva povezanost mokrišč in vode. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] STOP cenzuri rastlinskih alternativ mleku in mlečnim izdelkom

Umanotera je med podporniki peticije, v kateri pozivajo k prenehanju cenzure rastlinskih alternativ mleku in mlečnim izdelkom. Skupaj z več nevladnimi organizacijami in podjetji pozivajo Evropsko komisijo in države članice EU k zavrnitvi Amandmaja 171, uveljavitev katerega bi pomenila velike spremembe pri prodaji rastlinskih nadomestkov mleka in mlečnih izdelkov v EU, kar bi otežilo izbiro potrošnikov in tako oviralo prehod na bolj trajnostne prehranske navade. Več >>>

Drugo

[Bunker] Žalna knjiga Nevenki v slovo

Žalostni in zaprepadeni sporočamo, da je nenadno preminula Bunkerjeva ustanoviteljica in dolgoletna direktorica Nevenka Koprivšek. Naša sodelavka in naša prijateljica. Nevenka je bila nenadomestljiva persona slovenske in mednarodne kulturne krajine in neustavljiva promotorka sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Bila je vizionarka in aktivistka po srcu, z močnim občutkom za solidarnost in posluhom za potrebe mesta, umetnosti, umetnikov. Več >>>

[Ekologi brez meja] Zabrisanost zakonodajnih zagonetk

Jaka Krajnc iz EBM v prispevku piše o spremljanju sprememb na področju zakonodaje, administrativnih ovirah, s katerimi se srečujemo o tem ter o tem, kako bi lahko te procese izboljšali. Več >>>

Fotografija: mindbastion

[Focus] Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in boljšega počutja v svojem domu

V Focus so na enem mestu zbrali nasvete za zmanjševanje rabe energije in vode v gospodinjstvu. Več >>>

[Humanitas] Zbirka globalni izzivi – globalni predmeti

V Humanitasu predstavljajo gradiva, ki so jih pripravili v okviru projekta  Globalni izzivi – Globalni predmeti: publikacijo  Celostni okvir globalnega učenja  so pripravili skupaj s projektnimi partnerji, vsebine  petih priročnikov za vnašanje globalnega učenja v predmetno poučevanje  pa razvili skupaj z učiteljicami in učitelji več slovenskih šol. Več >>>

Zanima me več

Vabilo k podpori vseevropske kampanje #RestoreNature

Le s pomembnimi, transformativnimi spremembami na kopnem in v morju lahko povrnemo biotsko raznovrstnost, ki je pogoj našega obstoja na planetu. Je ključnega pomena pri blaženju podnebnih sprememb in pri prilagajanju nanje ter pri preprečevanju širjenja bolezni v prihodnosti. Zato podpišite peticijo in Evropski komisiji do 5. aprila sporočite, da je potrebno obnoviti naravo že sedaj! Več >>>

Stališče evropskih nevladnih organizacij na Restoration Law

Stališče okoljskih nevladnih organizacij na ti. Restoration law, ki bo sprejet do konca letošnjega leta, je objavljeno tukaj >>>

Publikacija Obnovitev narave: pomoč ljudem, biotski raznovrstnosti in podnebju

WWF v novoizdani publikaciji izpostavlja, da bi obnova narave (na kopnem in v morju) prinesla velike koristi za zdravje in dobro počutje ljudi ter pomagala pri spopadanju s podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti. Več >>>

Poročilo Vplivi prehranskega sistema na izgubo biotske raznovrstnosti

V poročilu s strani Chatham House je svetovni prehranski sistem prepoznan kot glavni razlog za pospešeno izgubo biotske raznovrstnosti. Več >>>

IUCN je objavil razpis za dobre prakse humanega upravljanja invazivnih tujerodnih vrst

Več o razpisu tukaj.

Zanima me več

A navdušenje nad lokalno hrano, samooskrbo in ozelenitvijo kmetijstva se v Sloveniji nikakor ne prevede tudi v jasno izražene izjave in zaveze politike, da bo eko kmetijstvo ustrezno podprto kot pomemben prispevek sektorja pri doseganju zgornjih podnebnih, naravovarstvenih in prehranskih ciljev. Podpora ''domačemu'' se kaže bolj kot ''alibi'', da se v kmetijstvu dela v pravo smer brez da bi dali potrebno podporo eko kmetijstvu. Zato verjetno ni presenečenje, da v Sloveniji ta del kmetijstva kljub vse večjemu povpraševanju potrošnikov že doživlja stagnacijo ali celo upad. Neobstoj evidenc koliko se v šolah dejansko upošteva obvezen delež ekoloških živil, vsaj posredno negativen odnos nekaterih profesorjev agronomije do (potencialnih) mladih eko kmetov… niso nič kaj spodbudni pokazatelji trenutnega stanja.

Na vseh 10 delavnicah za pripravo ANEK 2 so se zbrali raznovrstni in izkušeni akterji ter tudi predlagali kvalitetne nove ali nadgrajene celovite ukrepe. Take, ki lahko nudijo dejansko dolgoročno podporo razvoju ekološkega kmetijstva. Za preseganje svojega butičnega statusa ta namreč potrebuje enako podporno strukturo in instrumente kot konvencionalno kmetijstvo – od zadostnega in kvalitetnega svetovanja obstoječim in potencialnim eko kmetovalcem, raziskav in tehnološkega razvoja, eko semenarstva, izobraževalnih programov za bodoče kmetovalce do promocij in podpore trženjskemu organiziranju. To pomeni tudi vsestransko močno in neodvisno interesno organizacija za ekološko kmetijstvo z zadostnimi in stalnimi finančnimi viri in kadri. Ta bo služila kot strokovna podpora eko pridelovalcem, med drugim pri organiziranju trženja in kvalitetnega nagovarjanju potrošnikov, in tudi kot kompetenten in upoštevan sogovornik ministrstvu in drugim akterjem. Uspeh sosednje Bio Austria nam je lahko za zgled, da je pričakovati preboj s prostovoljnimi društvi in minimalnimi viri čista utopija.

Ukrepi v ANEK 2 bi končno morali v celoti upoštevati posebnosti (težjih) pogojev pri pridelavi oz. vzreji, s tem povezane večje stroške oz. manjše količine pridelka ter predvsem vse okoljske, prehranske in gospodarsko-socialne koristi. To konkretno zahteva višjo razliko pri proizvodnih podporah napram konvencionalni pridelavi ali pa da so za eko pridelavo prednostno namenjena vodovarstvena območja. Slednja so ne le okoljsko ranljiva, ampak pogosto tudi ravninska in najbolj naravno rodovitna. Ukrepi bi pripomogli, da za zdrave, kakovostne in okolju prijazne eko prehranske izdelke ne bo povsem prikrajšan nihče, tudi porabniki z nižjimi dohodki ne, še manj pa tisti iz posebej ranljivih skupin, kot so otroci, starostniki in bolniki.

Skoraj na vsaki delavnici je prišel trenutek, ko je bilo med udeleženci delavnic občutiti obup ali vsaj močno apatijo. Pa ne toliko zaradi neuspeha ANEK1, temveč zaradi več kot mlačnega odnosa odločevalcev. To se pri slednjih ni bistveno premaknilo niti z jasno določenim ciljem iz prehranske Strategije EU Od vil do vilic o 25% zemljišč z eko kmetijsko obdelavo do leta 2030.

Zato si ekološko kmetijstvo oz. ekološki kmetje želijo v času priprave ANEK 2 predvsem to, da bi dobili odločno in jasno izraženo politično podporo Akcijskemu načrtu in temu namenjene ustrezne finančne in nefinančne instrumente. Kajti če parafraziramo verze našega legendarnega pesnika – za resničen preboj slovenskega eko kmetijstva ga mora imeti vsaj nekdo od političnih odločevalcev resnično rad.

Zanima me več

Podnebne politike

[Umanotera] Bomo konec stoletja namesto na sončni strani Alp kar na vroči strani Alp?

V Umanoteri so v preteklih mesecih pripravili razstavo Na vroči strani Alp, ki prikazuje predvidevanja strokovnjakov o tem, v kakšni Sloveniji bomo živeli konec 21. stoletja, če glede podnebnih sprememb ne bomo ukrepali. Če razstava kaže pričakovane posledice našega vztrajanja pri življenjskem slogu, ki povzroča podnebne spremembe, na drugi strani poudarja enako pomembno dejstvo: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo. Več >>>

Fotografija: Marko Petrej

[Umanotera] Slovenija ponovno zdrsnila na lestvici boja proti podnebnim spremembam 2021

Rezultati indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2021 (CCPI 2021) niso najbolj spodbudni – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma. Slovenija je letos pristala na neslavnem 51. mestu, kar je precej slabši rezultat kot lansko 44. mesto. Na področju podnebne politike so bile naše ambicije ocenjene celo kot »izredno nizke« (Very Low). Več >>>

Fotografija: CCPI

[Focus] Podnebni cilj EU: 55 % manj emisij do 2030 ne bo dovolj

Na zasedanju v Bruslja so se voditelji držav članic med drugim usklajevali o stališču Evropskega sveta do novega podnebnega cilja EU do 2030. Po dolgi razpravi so podprli predlog Evropske komisije, da bomo v EU do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov (glede na leto 1990). Dogovor voditeljev EU o povišanju podnebnega cilja za leto 2030 je korak v pravo smer, vendar ni zadosten. Več >>>

Fotografija: CAN Europe

[PIC] Podnebne spremembe skozi pravo – po uspešni izvedbi objavljamo gradivo

V ponedeljek, 14.12.2020, so v PIC izvedli dogodek Podnebne spremembe skozi pravo, ki je zaobjemal pravne vidike spopadanja s podnebnimi spremembami. Format dogodka se je izkazal za smiseln uvod v podnebno pravne tematike, ki jih načrtujejo razširiti in poglobiti na naslednjih dveh dogodkih, ki jih načrtujejo februarja in aprila 2021. Več >>>

[Umanotera/Focus] Uspešen pričetek prvega usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov

V Umanoteri in društvu Focus so v decembru pričeli s prvim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov. Na uvodni delavnici so pobližje spoznali koristi skupnostnih projektov, dobre prakse z različnih področij ter organizacijske in finančne modele SUŽV, začrtali pa so tudi nadaljnje korake usposabljanja. Uvodni delavnici bo sledilo 8-tedensko načrtovanje konkretnih skupnostnih projektov udeležencev usposabljanja. Več >>>

[Focus] Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine

Novo evropsko poročilo “Odpravljanje energetske revščine z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti: prednost ali prazna obljuba?” razkriva neustrezne ukrepe šestih držav članic za boj proti energetski revščini. Poročilo ugotavlja, da Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih niso podale niti jasne opredelitve energetske revščine, kar je minimum, ki ga zahteva EU. Več >>>

[Umanotera] Kakšne spremembe Aarhuške uredbe so potrebne?

V Umanoteri so med podpisniki poziva k spremembi Aarhuške uredbe, ki bi vodila do učinkovitega izvajanja evropskega zelenega dogovora. Predlog v trenutni obliki ne izpolnjuje minimalnih standardov dostopa do pravnega varstva, ki jih zahteva mednarodno pravo. Da bi zagotovili, da bodo institucije EU, tako kot drugi javni organi, prevzele odgovornost, kadar ne bodo upoštevale zakonodaje EU, ga je potrebno bistveno izboljšati. Več >>>

[IPoP] V EU vroče o Aarhuški konvenciji – IPoP je podprl skupno izjavo NVO glede Arhuške uredbe

Nevladne organizacije treh držav so v okviru predsedovanja trojice Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU podale skupne pripombe na predlog sprememb Uredbe o uporabi Aarhuške konvencije, pripravile pa so tudi skupne pripombe, ki jih je med drugimi podprl tudi IPoP – Inštitut za politike prostora. Več >>>

Fotografija: Nina Plevnik

[Focus] Skladi EU morajo spodbujati opuščanje fosilnih goriv

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), Sklad za pravičen prehod (JTF) ter Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (ESRR/KS) skupaj obsegajo več kot 943 milijard evrov. Ta sredstva predstavljajo največjo naložbo v gospodarsko okrevanje EU, strukturne reforme in regionalni razvoj do sedaj. V prispevku s strani Focusa so predstavljene možnosti za učinkovito porabo teh sredstev in zagotavljanje pravičnejše, bolj zdrave in trajnostne prihodnosti EU – brez fosilnih goriv. Več >>>

[Umanotera] Zakaj si politika ne drzne prepovedati frackinga? In morda še pomembneje – zakaj Slovenija še naprej ostaja članica Pogodbe o energetski listini?

»Članica česa?« se najverjetneje sprašujete. Več o tem, kaj Pogodba o energetski listini sploh je, kaj se trenutno dogaja na tem področju ter kakšen vpliv ima ECT na našo prihodnost pa na >>>

Trajnostna mobilnost

[IPoP] Avtomobil tudi za poti, ki bi jih lahko prehodili

V prejšnjem članku o raziskavi Zakaj ljudje potujejo kot potujejo so bile predstavljene ključne ugotovitve raziskave, ki so povezane z izbiro načina potovanja, razlogi za te izbire in možnostmi za spremembe potovalnih navad. Tokrat so predstavljene potovalne navade - katere vrste vsakdanjih poti oziroma opravkov najpogosteje opravljamo, za kako dolge poti gre in katere načine potovanja za te opravke izberemo. Več >>>

[Umanotera] Zahtevamo nujne ukrepe na področju zmanjšanja emisij v letalskem sektorju

Več kot 30 nevladnih organizacij, med njimi tudi Umanotera, je na predsednico Evropske komisije, predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Evropskega sveta naslovilo odprto pismo, v katerem pozivamo k sprejetju nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij iz letalstva. To je še posebej pomembno v luči nedavno objavljene analize Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), pripravljene za Evropsko komisijo, ki ugotavlja, da ima zračni promet trikrat večji podnebni vpliv v primerjavi z izpusti CO2 v letalskem sektorju. Več >>>

Fotografija: Unsplash

[IPoP/CIPRA] Lokalni načrt hodljivosti za boljše zdravje in kakovost bivanja

Lokalni načrt hodljivosti je dokument, ki opredeli hojo kot zdravju koristno prometno prakso in jo umešča v središče lokalne prometne politike ter tako povezuje prizadevanja lokalnih akterjev za javno zdravje s prizadevanji za trajnostno mobilnost in kakovost bivanja. Objavili so predlog Lokalnega načrta hodljivosti za občino Črna na Koroškem (LNH). Več >>> 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Sodelovanje zero waste občin se splača

Kako se slovenske občine pod programom Zero waste Slovenija lotevajo izzivov zmanjševanja odpadkov v svojih občinah si preberite v prispevku s strani Ekologov brez meja. Več >>>

[Ekologi brez meja] Knjiga Dom brez odpadkov nas ponovno navdušuje!

Ekologi brez meja v branje predlagajo knjigo Dom brez odpadkov, o kateri pravijo: »Ne, življenje v domu brez odpadkov ni za priviligirance z veliko denarja in časa. Ravno nasprotno! Končni učinek je manj navlake, posledično manj pospravljanja in čiščenja in zato več časa za bolj ustvarjalne dejavnosti ali preprosto za počitek z dobro knjigo v roki.« Več >>>

Urejanje prostora

[prostoRož] Spletna stran projekta Vroče točke

ProstoRož je objavil spletno stran https://vroce-tocke.info, ki povzema izsledke poleti izvedene raziskave Vroče točke. Ljudi so vprašali, kje jim je poleti prevroče, ti pa so označili 700 lokacij po vsej Ljubljani. Na strani so obravnavane problematične lokacije, predlagani pa so tudi ukrepi in prostorske rešitve, ki hladijo mesto.

[DKAS] Odzivi na spremembe prostorske zakonodaje

V preteklih mesecih so se zvrstile številne spremembe na mnogih področjih, med njimi tudi na področju prostorske zakonodaje, in sicer novi predlogi Zakona o urejanju prostora, Zakona o kmetijskih zemljiščih, Gradbenega zakona, ter drugih določil. Na spremembe zakonodaje se je društvo v letošnjem letu aktivno odzivalo: odziv na ZUreP in podane pripombe, odziv na ZKZ, dopis s pripombami na GZ, ZAID in druga določila. Več >>>

Urbane politike

[IPoP] Pozdravljamo Novo Leipziško listino

Oglejte si posodobljena načela EU o trajnostnem urbanem razvoju in prispevek programa URBACT. Nemško predsedstvo Svetu Evropske unije je izpolnilo obljubo o prenovi načel EU o trajnostnih evropskih mestih z Novo Leipziško listino, sprejeto 30. novembra 2020. Nova Leipziška listina posodablja načela prvotne in prelomne Leipziške listine iz leta 2007. Več >>>

Varstvo narave in zavarovana območja

[CIPRA] Alpski sistem podnebnih ciljev - priporočila za slovenski gorski gozd

V okviru projekta GozdNega so v CIPRI s strokovnjaki pregledali priporočila, ki jih za gorski gozd predvideva Alpski sistem podnebnih ciljev in pripravili smernice njihovo udejanjanje v Sloveniji. Več >>>

Fotografija: K. Žakelj

[DONDES] Predavanje ob 100-letnici spomenice o varstvu narave

Letošnje praznovanje 100-letnice Spomenice o varstvu narave je priložnost, da namenimo nekoliko več pozornosti dejavnosti varstva narave v Sloveniji. Dne 20. januarja 1920 je namreč Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikom pri Muzejskem društvu za Slovenijo predložil vladi Spomenico – jedrnat in vsebinsko dobro utemeljen program varstva narave v Sloveniji. Več >>>

[DOPPS] Komisija pozvala Malto k zaustavitvi lova na ščinkavce

Konec novembra so evropski parnerji BirdLife podpisali pismo podpore BirdLife Malte, ki ga je ta naslovila evropskemu komisarju za okolje zaradi nezakonitega lova na ščinkavce. Evropska komisija se je hitro odzvala in oblasti na Malti pozvala k upoštevanju zakonodaje EU in sodbe Evropskega sodišča. Več >>>

Okolje in zdravje

[Ekologi brez meja] Tudi Slovenci smo okuženi s plastiko

Nova raziskava, pri kateri so sodelovali tudi Ekologi brez meja, odkriva, da je v naših telesih zaskrbljujoče veliko strupenih kemikalij. Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi generalne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni. V raziskavi pod okriljem Zero Waste Europe so analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Več >>>

[IMZTR] Poročilo “The Lancet Countdown on Health and Climate Change 2020”

Izšlo je novo poročilo “The Lancet Countdown on Health and Climate Change”, ki letno spremlja in analizira kazalce, ki vplivajo na povezavo med javnim zdravstvom in podnebnimi spremembami. Več >>>

Drugo

[DOPPS] “Praznični”, zimski Svet ptic

V DOPPS v branje priporočajo novo številko revije Svet ptic. Več >>>

[Slovensko društvo evalvatorjev] Izšla je knjiga “Complex Society”

Iz Slovenskega društva evalvatorjev sporočajo, da je pri založbi Vernon Press izšla nova knjiga avtorjev Bojana Radeja (SDE) in Mojce Golobič (UL, SDE), z naslovom “Complex Society”. Več >>>

[IPoP] Sprejeta je bila Teritorialna agenda 2030

Ministri EU, pristojni za prostorsko načrtovanje, teritorialni razvoj in teritorialno kohezijo, so na neformalnem srečanju 1. 12. 2020 sprejeli Teritorialno agendo 2030. S tem je nemško predsedstvo EU zaključilo petletni postopek prenove prve teritorialne agende, sprejete leta 2007. Več >>>