Plan B za Slovenijo

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 87, januar 2018

Uvodnik

Renata Karba (Umanotera): Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za razpravo o tem, na katerih križiščih stojimo kot družba in kam želimo, je bil objavljen Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije. Pri njegovi pripravi je sodelovalo 30 organizacij in strokovnjakov, ki smo aktivni na področju oblikovanja politik in delujemo na področjih varstva okolja, sociale, družboslovja in gospodarstva. Z Manifestom želimo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma.

Več

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – to temeljno vodilo Manifesta povzema njegovo etično držo in razumevanje vrednot, ki so podlaga v njem predlaganih rešitev: spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.

Kako živeti, da bomo zanamcem lahko pogledali v oči?

Po več kot pol stoletja v stalno rast proizvodnje in potrošnje usmerjenega razvoja smo kot globalna skupnost na robu ekološkega in družbenega zloma. Avtorji Manifesta ob prepričanju, da imamo za njegovo preprečitev kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, izpostavljamo ključna področja, ki jih je potrebno v družbi (ponovno) poudariti oziroma se moramo o njih več pogovarjati. Med njimi so pravice narave in človekove pravice, demokracija, dejavniki blaginje, integriteta oblasti, javno dobro, javne finance, socialna država, vzdržno gospodarstvo in globalna odgovornost. Pri tem zastavljamo vprašanja, kot so: Za kaj se kot družba resnično zavzemamo? Kaj nam o državi povedo najbolj ranljivi deli naše družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da nam ne bi bilo težko plačevati davkov? V čem je Slovenija edinstvena in kakšen je lahko naš edinstven prispevek k svetu? Rast gospodarstva – zakaj, za koga in za kakšno ceno? In koliko je dovolj?

V drugem delu dokumenta pa sledijo opisi specifičnih rešitev na izbranih področjih (demokratizacija, delo, reforma proračuna, energetika, mobilnost, hrana, stanovanjska politika, gospodarstvo, znanje, migracije). Te ne samo prikazujejo možne konkretne odgovore na družbene izzive, ampak ilustrirajo družbeno vrenje ter akcijo na terenu in kažejo, da so alternativne rešitve ne samo potrebne, ampak tudi možne in že delujoče.

Manifest stoji na ramenih desetletja razmišljanj o alternativnih razvojnih scenarijih pobude za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo. Medtem ko je Plan B namenjal največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti, so v Manifestu enakovredno zastopane tudi socialne in gospodarske teme.

Manifest stoji tudi ob boku v decembru 2017 objavljene vladne Strategije razvoja Slovenije do 2030, ki po mnenju nevladnih organizacij kot družbeni cilj prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni gospodarski rasti, vse družbene podsisteme pa postavlja v vlogo njenega podpiranja in kot taka ne vodi v družbo blaginje za vse, okoljske vzdržnosti in socialne kohezije.

In nenazadnje predstavlja Manifest priložnost za vzajemno vsebinsko krepitev nevladnega sektorja in prispevek k prizadevanjem za širjenje prostora civilne družbe. Ker – kot piše v Gajinem decembrskem uvodniku - močna civilna družba pomeni več demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter več okoljske in družbene odgovornosti.

Vabljeni k uporabi vsebin iz Manifesta pri vašem delu!

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

V začetku leta smo se udeležili ožjega srečanja Ministrstva za okolje in prostor s predstavniki NVO in drugih deležnikov, ki so v času javne razprave podali pripombe na Osnutek NPVO 2030. Na srečanju smo z direktorico Direktorata za okolje in drugimi predstavniki MOPa pregledali in razjasnili naše pripombe ter podali dodatne argumente.

Več

30. januarja 2018 je Odbor za gospodarstvo DZ razpravljal o predlogu Zakona o spodbujanju investicij. Plan B za Slovenijo je v času priprave zakona komuniciral z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, svoje pripombe na osnutek zakona pa je posredoval tudi v okviru javne razprave. Ker omenjeni zakon lahko pomembno vpliva na stanje in razvoj v prostoru, smo svoje stališče predstavili tudi članom odbora.

Srečanje predstavnikov civilne družbe s predstavnico Generalnega direktorata za okolje Evropske komisije Majo Desgrees du Lou

22. januarja je v Okoljskem centru potekalo srečanje civilne družbe s predstavnico Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji (DG Environment) Majo Desgrees du Lou. Namen srečanja z nevladnimi organizacijami je bil pregled odprtih pritožb na EK in drugih kršitev evropske okoljske zakonodaje. Več info v Pravnem kotičku.

1. srečanje Konzorcija vsebinskih mrež v letu 2018

Mreža Plan B za Slovenijo je članica Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije, katerega namen je povezovanje in sodelovanje pri horizontalnih temah. S pričetkom leta 2018 je mreža prevzela predsedovanje konzorciju in 16. 1. je v Okoljskem centru v Ljubljani potekalo prvo srečanje v letu 2018.

Iz aktivnosti članic

Energetski koncept Slovenije: Darilo premogovni industriji, prazne besede ljudem

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Trenutni predlog EKS ohranja obstoječe stanje v energetskem sektorju, kurjenje premoga v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) predvideva do sredine stoletja (2054!), razvijanje sončne in vetrne energije pa prestavlja na čas po letu 2030. Več…

Vlada vztraja pri prispevku za TEŠ

Potem ko je pred enim letom vlada Mira Cerarja v noveli Energetskega zakona pod pritiskom javnosti umaknila sporno subvencijo TEŠu v obliki prednostnega dispečiranja, tokrat vnovič vsiljuje subvencijo za TEŠ na veliko bolj prikrit način. S spremembo obstoječega 74. člena novela Energetskega zakona razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje javnega denarja v TEŠ. Več…

Živinoreja, spregledan onesnaževalec okolja

V zadnjih letih je objavljenih vse več raziskav o vplivu živinoreje na okolje, ki opozarjajo na to, da vsebina našega krožnika v veliki meri vpliva na stanje našega okolja. Živinorejski sektor, poleg industrije in prometa, spada med tri okolju najbolj škodljive sektorje. Njegovi vplivi dandanes postajajo vedno bolj očitni in zaskrbljujoči, saj obsegajo vse od krčenja gozdov, širjenja puščav, onesnaževanja okolja ter ozračja, prekomerne porabe sladke vode, neučinkovite rabe energetskih virov, uporabe velike količine hrane za krmo rejnih živali do proizvajanja emisij toplogrednih plinov. Več…

ALOHA KAIMANA – Varuh morij in akcija “POSVOJITE DELFINA”

Društvo Morigenos v sodelovanju z MINI POLIGLOTINI predstavlja novo trijezično pravljico ALOHA KAIMANA – Varuh morij. Lani so Morigenos in MINI POLIGLOTINI s skupnimi močmi ustvarili naravovarstveno mobilno aplikacijo za otroke, letos pa to nadgradili v knjigo! Knjiga s čudovitimi ilustracijami ilustratorke Polone Lovšin in naravovarstvenim sporočilom, je namenjena otrokom med 2. in 10. letom starosti. Posebej primerna je za učenje branja in spoznavanje otrok s tujimi jeziki. Več…

Seminar za učiteljski zbor OŠ Ivana Cankarja Vrhnika

Humanitas je opravil prav poseben podvig - z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika so jih namreč povabili, da izvedejo seminar za celoten učiteljski zbor (preko 100 učiteljic in učiteljev!). Povabilu so se z veseljem odzvali, saj so prepričani, da so prav usposobljene/i in osveščene/i učitelji/ce tiste/i, ki lahko pomembno zaznamujejo pogled na svet svojih učencev in učenk ter predstavljajo tudi velik multiplikacijski potencial. Delavnice v okviru seminarja so izvedli v sodelovanju z društvom Focus in zadrugo Buna, eno pa je izvedla tudi predstavnica zavoda Časoris. Več…

Zaključil se je projekt LIVEDRAVA

S preteklim letom se je zaključil največji projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije doslej – projekt LIVEDRAVA oz. Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. Projekt se je pričel septembra 2012 in je povezal številne partnerje in podpornike projekta, hkrati pa lokalnemu prebivalstvu na projektnem območju ob reki Dravi ponudil mnoge priložnosti za razvoj in vključitev v različne oblike in faze projektnega dela. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

E-seminar: Habitatna in ptičja direktiva

Zaščito živali in njihovih habitatov in osnovna pravila ohranjanja narave in biodiverzitete urejata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora) – Habitatna direktiva in Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (Directive 2009/147/EC of the European Parliament and of the Council of 30 November 2009 on the conservation of wild birds) – Ptičja direktiva. S tema dvema direktivama so bila vzpostavljena območja Natura 2000 (zemljevid).

Več

Cilj Habitatne direktive je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic. Omrežje sestavljajo naravni habitatni tipi (Priloga I) in habitati vrst (Priloga II), ki se mora vzdrževati v ugodnem stanju ali pa se mora ugodno stanje obnoviti. Priloga III določa merila, na podlagi katerih posamezna država določi območja Natura. Nadalje direktiva določa obveznost držav, da sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IVa in rastlinskih vrst iz Priloge IVb in upoštevajo varstveni režim, ki ga določa direktiva, da se ohranja njihovo ugodno stanje.

Ptičja direktiva se nanaša na ohranjanje vseh prostoživečih vrst ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, njihovo upravljanje in nadzor ter določa pravila njihovega izkoriščanja. Vrste iz Priloge I pa so deležne posebnih varovalnih ukrepov. Območja posebne zaščite ptic se varujejo znotraj območij Natura 2000.

Za izvajanje habitatne direktive je Evropska komisija sprejela vodnik Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the 'Habitats' Directive 92/43/EEC. Posebna pozornost je namenjena varstvu velikih zveri in drugih ogroženih vrst (Evropska rdeča lista).

Več informacij o Habitatni in Ptičji direktivi je tudi na spletni strani Evropske komisije.

Srečanje predstavnice Evropske komisije z nevladnimi organizacijami

Na pobudo predstavnice Generalnega direktorata Evropske komisije (EK) za okolje Maje Desgrees Du Lou smo se predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ponovno srečali z njo 22. 1. 2018 v Okoljskem centru. Srečanje je bilo organizirano v okviru rednega obdobnega obiska predstavnikov tega direktorata v Sloveniji. Kot vedno doslej je potekalo v sproščenem vzdušju, izvedeli pa smo kakšne so nove prioritete Evropske komisije pri obravnavi pritožb ter se pogovorili o vseh odprtih vprašanjih glede primerov iz Slovenije, ki jih obravnava EK in drugih, ki so jih pripravili udeleženci.

Več

Glede dostopa do informacij v postopkih, ki jih vodi EK do držav, še naprej velja, da ne moremo pridobiti opominov, ki jih EK pošlje državi. Lahko pa pridobimo odgovor naše države na opomin (Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije), ki določa, da dokler teče postopek med komisijo in državo članico, se ti dokumenti ne razkrivajo, saj lahko škodijo preiskavi. Opomini se posredujejo državam v okviru postopkov Pilot, ki pa bodo v bodoče verjetno bolj izjeme kot pravilo. Glede izvajanja pravice dostopa do pravnih sredstev v okoljskih zadevah je pomemben usmerjevalni dokument EK Communication from the Commission of 28. 4. 2017 Commission Notice on Access to Justice in environmental Matters. Glede politike obravnavanja pritožb pa veljajo prioritete, kot so določene v 3. točki Sporočila Komisije Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov. Pritožbe, ki jih bo EK prednostno obravnavala se morajo nanašati na neprenos ali neustrezen prenos direktiv, torej morajo morebitne konkretne kršitve odražati sistemsko neskladnost nacionalne zakonodaje z EU zakonodajo, sicer posameznih kršitev EK ne bo obravnavala.

Od konkretnih okoljskih problemov pa so se vprašanja gibala okoli hrupa, varstva voda in vodnega življa v povezavi s hidroelektrarnami, neustreznega načrtovanja cest in onesnaženosti Celjske kotline.

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

Kohezijski kotiček

Razpis Ameriškega veleposlaništva v Sloveniji

Objavljen je razpis Ameriškega veleposlaništva za NVO v Sloveniji. Razpis, katerega rok je 1. marec 2018, je namenjen manjšim projektom med 3.000 in 10.000 $ (USD). Več…

Javno naročilo: Izvedba projekta »Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah«

Objavljeno je javno naročilo Ministrstva za infrastrukturo za izvedbo projekta »Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah«. Rok za oddajo ponudb je 16. 2. 2018. Več…

Evropa za državljane

Objavljen je javni razpis v okviru programa Evropa za državljane, in sicer za sklop 2: Democratic engagement and civic participation - Civil Society Projects 2018. Rok za prijave je 1. 3. 2018. Več…

IN...

Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na področju prostovoljstva za leto 2017

Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva na podlagi Zakona o prostovoljstvu in Uredbe o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo objavlja Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na področju prostovoljstva za leto 2017.

Rok za oddajo prijav je 20. februar 2018, do 12. ure.

Povezava na spletno stran: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/aktualno/

Napovednik dogodkov

7. 2.: Obrezovanje sadnih dreves – dvodnevni tečaj

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi vse zainteresirane na dvodnevni tečaj obrezovanja dreves. Prvi del tečaja bo potekal 7. februarja med 17.30 in 20.30 uro. Več…

15. 2.: Delavnica: Uporaba registra dejanskih lastnikov in letnih poročil podjetij v raziskovalne namene

Društvo Focus, Ekvilib Inštitut in Transparency International Slovenia vas vabijo na delavnico, na kateri boste spoznali, kakšen vpogled nam resnično omogočajo novi register dejanskih lastnikov in letna poročila podjetij – oboje je javnosti prosto dostopno na straneh AJPES-a. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 101, april 2019

Uvodnik

Nika Tavčar (Umanotera): Kako postaviti ceno nečemu, kar je neprecenljivo?
Od globalnega podnebnega protesta mladih je minil že več kot mesec dni. Več kot mesec dni torej od trenutka, ko se je na ulicah v več kot 2000 mestih po vsem svetu zbrala enormna množica ljudi, ki smo vsi korakali z istim namenom in željo: doseči nujno potrebne spremembe, ki bi nam omogočale preživetje. Zanos in odločnost, ki sta se zrcalila na obrazih vseh udeležencev, mladih in tistih malo starejših, sta govorila zgodbo o tem, da bo tokrat le drugače in najverjetneje bi se vsakemu zunanjemu opazovalcu zdelo, da bo temu res tako. Kako pogosto se namreč združi toliko popolnoma različnih posameznikov, ki vsi zahtevajo isto stvar? Tisti petek je zato izgledalo, da gre tokrat le zares.

Zanima me več

Kljub vsemu se razen rokovanja, fotografiranja in prikimavanja našim besedam, v času po protestu ni zgodilo kaj dosti novega. Odločevalci so se v veliki meri strinjali s tem, da gre res za globalno krizo, ki zahteva ukrepanje takoj, a hkrati niso storili nič omembe vrednega. Kajti preživetje ni seksi. In zagotovo ni beseda, s katero bi si politični veljaki pridobivali nove volilne točke in na ta način širili svoj vpliv. Hkrati pa je misel o preživetju v svetu, v katerem se zdi večina življenjskih dobrin oddaljenih le en klik, malce bizarna stvar. In vendar smo v tem trenutku že nevarno blizu točki preloma, po kateri bo prej omenjena misel postala precej bolj realna in se bo s pričetkom podnebnega in civilizacijskega zloma potrebno soočiti, pa četudi to ne bo v interesu nikomur.

Mlada Greta, ki je s svojim protestom sprožila množično gibanje po vsem svetu, neutrudno nadaljuje svoj boj in v srečanjih s pomembneži ponavlja že vsem znana dejstva o tem, v kakšno prihodnost nas vodi tako željena eksponentna rast. Nenazadnje, živimo na planetu z omejenimi naravnimi viri, kar več kot očitno nakazuje, da je neskončna rast možna le na papirju. Zdi se, da je to dejstvo v tem trenutku postalo že vsem obče znano in ravno zato je težko razumeti razloge za počasno (ne)ukrepanje in (ne)sprejemanje nujno potrebnih sprememb. Sploh glede na dogodke zadnjih tednov in na požar v notredamski katedrali, ki je po vsem svetu sprožil val odzivov in v nekaj dneh povezal prej omenjene veljake in odločevalce. V pičlih desetih dneh po požaru so namreč z donacijami že zbrali več kot milijardo evrov, ki bodo omogočili, da katedrala spet zasije v vsej svoji mogočnosti. Ocene stroškov se razlikujejo; tako po nekaterih navedbah zbranega denarja še ni dovolj, kajti »postaviti vrednost nečemu neprecenljivemu« je skorajda nemogoče.

Zadnje zagotovo velja tudi za naš planet, ki ga je nemogoče ovrednotiti, pa vendar se zdi, da smo še daleč od trenutka, ko bodo besede Grete in vseh podnebnih protestnikov končno uslišane. Koliko »petkov za prihodnost« bo še potrebnih? Vse dokler prihodnosti ne bo več? Mladi povsod po svetu smo odločeni, da se ne bomo vdali in da se bomo borili, dokler bo potrebno. V tem boju imamo širok krog podpornikov, ker nenazadnje gre za prihodnost vseh nas, ki si delimo ta prelepi planet. Tudi v Sloveniji se gibanje Mladih za podnebno pravičnost uspešno širi in pridobiva nove simpatizerje, ki se vsak teden srečujemo na petkovih manifestacijah pred parlamentom in na ta način sporočamo, da je bil Podnebni štrajk le začetek naše poti. Kakšno bo njeno nadaljevanje pa je odvisno od vseh nas, ker bomo le s povezovanjem in s skupnim bojem dosegli potrebne premike na boljše in s tem izhod iz preteče podnebne katastrofe.

Foto: Youtube in Shutterstock

Aktualno v Planu B

Nove informativne razglednice članic mreže
Nekatere sveže ideje letošnjega letnega srečanja se že uresničujejo. Ena izmed teh so nove informativne razglednice članic mreže, ki predstavljajo posamezne organizacije ter odgovarjajo na vprašanje kakšne prednosti prinaša povezovanje v mreži. Prve tri razglednice predstavljajo organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Mladinsko zveza Brez izgovora ter Pravno informacijski center nevladnih organizacij.

Osvežen priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov
Nevladne organizacije pogosto organiziramo dogodke, na katerih se udeleženci družijo z določenim namenom. Značilni tovrstni dogodki so sestanki, delavnice, tiskovne konference, posveti ipd. Prenovljena izdaja priročnika je bila izdana v okviru projekta Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Več >>>

Zagovorniške aktivnosti
Nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo, smo na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandro Pivec, naslovile poziv k bolj ambiciozni reformi skupne kmetijske politike (SKP). Več >>>

Iz aktivnosti članic

Problema energetske revščine in onesnaženosti zraka je potrebno reševati istočasno
Na posvetu »Energetska revščina in kakovost zraka« so strokovnjaki izpostavljali povezave med obema problemoma. Pereč problem energetske revščine v precejšnji meri vpliva na slabo kakovost zraka, predvsem zaradi zastarelih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov in štedilnikov ter nepravilnega kurjenja v gospodinjstvih. Tako prekomerno onesnaženje, kot tudi izpostavljenost mrazu, vlagi in plesni v stanovanjih, negativno vplivajo na zdravje ljudi. Več >>>

Foto: spletna stran društva Focus

Sodelujte v programu podpore občinam pri izvajanju projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri
Na poziv se lahko prijavijo občine na katerikoli stopnji projektne ideje. Lahko so še na začetku in želijo na participatoren način identificirati področja in projekte skupnostnega upravljanja ter se povezati z deležniki v lokalnem okolju, lahko pa že imajo konkretno idejo in jo želijo preveriti ter pripeljati bližje k izvedbi. Več >>>

Vožnja pod vplivom alkohola je nedopustna – še vedno povzroči preveč smrti in hudih telesnih poškodb
18. aprila so se simbolno v Hostlu Celica, prostorih »pridržanja«, zbrale nevladne organizacije ICK Inštitut za civilizacijo in kulturo, IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj ter Zavod VOZIM, ki so se združile v Mrežo 0,0 – združenje organizacij za drugačen odnos do alkohola. Namen srečanja je bil podpora predlogu sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), in sicer v delu, ki se dotika vožnje pod vplivom alkohola. Več >>>

Mladi ob Svetovnem dnevu zdravja
Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja (World Health Day). Ob tej priložnosti sta Mladinski svet Slovenije in Mladinska zveza Brez izgovora organizirala posvet “Mladi ob Svetovnem dnevu zdravja”. Posvet je bil odgovor na življenjski slog mladih, ki vodi v slabše zdravje že v mladosti, kot tudi kasneje v življenju. Več >>>

Slika: spletna stran Brez izgovora

»Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«
V petek, 19. aprila, je na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani potekala javna predstavitev resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«, ki so se je udeležili tudi predstavniki Inštituta za trajnostni razvoj (ITR). Resolucija predstavlja strateški okvir kmetijstva v prihodnjem petletnem proračunskem obdobju in podlago za strateško načrtovanje ukrepov skupne kmetijske politike v obdobju 2021-2027. Več >>>

Foto: spletna stran Inštitut za trajnostni razvoj

Pobuda za novo nacionalno poklicno kvalifikacijo
Inštitut za trajnostni razvoj je v sodelovanju z nacionalnim svetovalnim odborom in eko-socialno kmetijo Kocljevina v marcu oddal pobudo za novo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za poklic »POMOČNIK EKOLOŠKEGA VRTNARJA«, ki so jo tudi predstavili na seji strokovne komisije Centra RS za poklicno izobraževanje. S pobudo želijo povezati zaposlovalno stisko dolgotrajno brezposelnih skupin in ekonomski razvoj ekološke kmetijske panoge. Več >>>

April – mesec brez »svinjarije«
Ena najbolj načetih tem zadnjih let – onesnaževanje planeta – je kljub globalni polemiki še vedno odvisna od tega, kaj bomo kot posamezniki prispevali k izboljšanju te problematike. Še toliko bolj pomembno je, da se tega zavedajo mladi. ŠOUM številnim akcijam (čiščenje okolice študentskih kampusov, obeleževanje Svetovnega dneva Zemlje …) letos pridružuje celomesečno kampanjo "Mesec brez svinjarije". Več >>>

Foto: spletna stran Ekologi brez meja

40 let DOPPS in izid novega Atlasa ptic gnezdilk Slovenije
Ali veste, zakaj je letošnje leto za DOPPS še posebno? Obeležujejo že 40. obletnico njegove ustanovitve. Čez celo leto bodo v Svetu ptic objavljali misli, spomine, poglede na začetke s stališča današnjega razmišljanja, vedenja. Več >>>

Vrtci in OŠ vabljeni, da se priključite projektu Trajnostna mobilnost v vrtcih in OŠ!
Ministrstvo za infrastrukturo RS in Konzorcij partnerjev (Razvojna agencija Sinergija; Focus, društvo za sonaraven razvoj; Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp; Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani; IPoP – Inštitut za politike prostora) vabijo strokovne sodelavce v programih predšolske vzgoje k sodelovanju pri izvajanju projektnih aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti. Več >>>

Festival pitne vode iz Kamniško-Savinjskih Alp z več kot 150 udeleženci
Ob zaključku projekta Vodne zgodbe Kamniško-Savinjski Alp (KSA) je bil na Osnovni šoli Preddvor in ob vodnem izviru potoka Bistrica organiziran pester in dobro obiskan Festival pitne vode. V dogovoru z gorenjskim projektnim partnerjem BSC Kranj, ga je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več >>>

Umanoterino letno poročilo za leto 2018
Umanotera vas vabi, da prelistate Letno poročilo 2018 in preberete, kaj vse so počeli v letu 2018. Več >>>

Pravni kotiček
Pripravil Aljoša Petek (PIC)

Pravic, ki jih ne poznaš, jih preprosto – nimaš!
Prispevek pred vami je sprva pripoveden in opisen, nato pa precej bolj strokoven in pravniški. Skupaj predstavlja poenostavljeno stanje na področju pravnega varstva v EU (in posledično tudi v Sloveniji) na področju varstva okolja, še posebej z vidika Aarhuške konvencije, ki je eden izmed temeljnih mednarodnih pravnih aktov na področju varstva okolja, ki ga mora poznati vsak okoljevarstvenik pri interakciji z javnimi institucijami in odločevalci. Rdečo nit prispevka predstavlja pomen razvoja poznavanja pravnih sredstev, ki omogočajo državljanom EU in predvsem nevladnim organizacijam, da uveljavljajo svoje pravice, tako na državni ravni, kot na ravni EU.

Zanima me več

V zadnjem obdobju, v zadnjih desetletjih, v zadnjih letih pa vse bolj intenzivno, smo priča splošnemu porastu skupne družbene zavesti o tem, kako pomembno je varstvo okolja in trajnostno urejanje prostora za našo sedanjost in prihodnost. Zagovorniki okolja na PIC-u ta razvoj spremljamo predvsem na pravnem področju, ki pa je v primerjavi s splošno zavestjo na področju varstva okolja, kljub razvoju in premikih na boljše, bistveno bolj zapostavljeno in kronično podhranjeno, še posebej v Sloveniji. Daleč od idealne situacije smo tudi na ravni EU.

Državni sistem in državni pravni ustroj ustvarjata kompleksno in težko pregledno področje že samo po sebi. Še posebej težavne pa zadeve postanejo ob predpogoju pomanjkanja znanja in/ali izkušenj, kadar je, odpustite mi uporabo tega izraza, za oblast naravno, da javnosti omejuje dostop tako do informacij o postopkih sprejemanja zakonodaje in drugih pomembnih dokumentov, kot do uveljavljanja pravic državljanov in civilnih združenj, tako v obliki sodelovanja pri oblikovanju pravnih podlag in strateških dokumentov, kot pri sprožanju pravnih sredstev zoper odločitve odločevalcev. Živeli bi namreč v idealni družbi, če bi bili naši (izvoljeni, mimogrede) predstavniki in odločevalci modri in zreli do te mere, da bi dosledno in učinkovito vključevali javnost v svoje odločitve. Trenutno situacija na žalost ni taka. Pogosto imamo opravka z uradnimi osebami in predstavniki politike, ki ne le da ne razpolagajo s pričakovano širino in znanjem s svojega področja, temveč pogosto tudi predstavljajo raznolike interese, med katerimi so nekateri izrazito zasebni in temu primerno ne koristijo splošnemu prebivalstvu. Seveda obstajajo številni primeri dobre prakse, ki pa zaenkrat še niso dosegli kritične mase. Kljub rahlo vrednostnemu pristopu je potrebno na tej točki ponotranjiti vsaj zavedanje, da je splošni pristop oblasti in uradniškega sloja omejevanje dostopa do uradnih postopkov za državljane, saj to omogoča lažje in hitrejše delovanje državnih organov in politike, kar pa samo po sebi sploh ne pomeni, da je delovanje optimalno in še manj, da je za ljudi, za okolje in naravo, koristno.

Ob dosedanjem relativno negativnem podtonu pa je na tej točki vredno poudariti (in ustvariti obrat v optimistično in pozitivno), da v zadnjem času postajajo pravni vidiki varstva okolja na ravni Evropske unije vse bolj javno izpostavljeni. Še posebej na podlagi (ali tudi kot posledica) Aarhuške konvencije, oziroma Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, se tako Evropska komisija kot civilna družba (nevladne organizacije) v Skupnosti vse bolj trudita, da tako poznavanje pravne podlage, kot sodnih odločb, ki imajo vpliv na interpretacijo in uporabo pravnih pravil, približata (posplošujem) povprečnim ali zainteresiranim državljanom EU.

EU je kot skupnost več držav, v kateri prebiva približno 513 milijonov evropskih državljanov, na področju varstva okolja (kljub neoptimalnemu stanju) med vodilnimi na svetu. EU je podpisnica Aarhuške konvencije, kateri se je pridružila maja 2005. Septembra 2006 sta Evropski parlament ter Svet sprejela Uredbo 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (t.i. Aarhus Regulation). Uredba se v skladu s pravnim sistemom EU uporablja neposredno v državah članicah (v nadaljevanju DČ). Gre za akt, ki Aarhuško konvencijo implementira v pravni red EU.

Kljub dolžini tega prispevka bi bil njegov namen bistveno presežen, če predstavim še vsebino Aarhuške konvencije, zato vas v primeru, da je ne poznate, napotujem na to povezavo. Poglavitna tematika, obravnavana v tem prispevku, je tretji steber konvencije, ki se nanaša na zagotovljeno pravno varstvo v okoljskih zadevah.

Implementacija Aarhuške konvencije v EU ni brezhibna. Posebni organ, ki skrbi za ustrezno implementacijo Aarhuške konvencije v državah podpisnicah konvencije se v slovenščini imenuje Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije (v nadaljevanju ACCC – Aarhus Convention Compliance Committee). ACCC je že leta 2008 sprejel uradno stališče, da EU ni ustrezno implementirala tretjega odstavka 9. člena Aarhuške konvencije, ki se glasi: ''Poleg tega in brez vpliva na revizijske postopke iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pogodbenica zagotoviti, da imajo člani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po njenem notranjem pravu, dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanaša na okolje.'' EU namreč ni dovoljevala (in še ne dovoljuje) članom javnosti dostopa do sodišč EU oziroma jim sodišča ne priznavajo pravnega interesa in so jih tako zavračala že na vstopni točki v sodne postopke, kar je povsem v nasprotju z Aarhuško konvencijo. Prav tako je Sodišče EU v svoji argumentaciji obrazložilo, da Aarhuška konvencija in tretji odstavek njenega 9. člena v državah članicah EU ne veljata neposredno in da je potrebno sprejeti implementacijsko uredbo, oz. obstoječo pravno podlago prilagoditi. Do danes se prilagoditev še ni zgodila, saj to zaradi očitnih razlogov ni v interesu Evropske komisije in EU z vidika njenih institucij, kot je na primer Sodišče (bistvena dodatna obremenitev in precej večja moč javnosti in NVO pri odločitvah na ravni EU).

Na podlagi zgoraj navedenega stališča ACCC je določena nevladna organizacija sprožila postopek za notranjo revizijo odločitve EK, s katero je bilo odobreno podaljšanje uporabe glifosata. EK je zavrnila zahtevo NVO z obrazložitvijo, da NVO ne izkazuje 'individualnega interesa' oziroma tovrstna odločitev ne posega v njene osebne interese – NVO je seveda organizacija v obliki pravne osebe, ki združuje posameznike. V kolikor torej po interpretaciji EK notranje revizije ne zahteva posameznik, na katerega ima akt konkreten vpliv (in posega v njegove interese in pravice), pravni interes za sprožitev postopka ne obstaja. Problematično je, da je ob pritožbi dotične NVO na Sodišče EU (SEU) le to potrdilo argumentacijo EK in stališče ACCC iz leta 2008 označilo kot 'preprost osnutek', ki nima nobene pravne teže.

Iz tovrstne interpretacije sta sledili dve resni posledici; da EU kot podpisnica Aarhuške Konvencije in vzor drugim državam po svetu (izven EU) na področju dostopa do pravnih sredstev na področju varstva okolja opušča svojo vlogo in spoštovanje konvencije, kar lahko vodi v 'domino efekt' pri ostalih podpisnicah. Druga konkretna posledica pa je, da NVO vse do danes nimajo neposrednega dostopa do Sodišča EU, saj preprosto nikoli ne morejo izkazati konkretnega interesa za vstop v postopek. Takšno je torej tudi trenutno stanje na sodiščih EU.

To pa še ne pomeni, da so se posamezniki, združeni v NVO, predali, niti, da Komisija v prihodnosti ni pripravljena predlagati prilagoditve Aarhuške Uredbe, ki bi dosledno implementirala Konvencijo v pravni red EU. Tako Komisija kot nevladniki se namreč v zadnjem času pospešeno trudijo, da bi tako državljanom EU kot nacionalnim sodiščem čim bolj približali možnosti, ki jih imajo tako posamezniki kot fizične osebe, kot nevladne organizacije, kot pravne osebe.

Tako je Evropska komisija aprila leta 2017 sprejela Sporočilo Komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v katerem je zbrala vso relevantno sodno prakso Sodišča EU s tega področja in oblikovala priporočila, ki so dostopu do pravnega varstva na področju varstva okolja nedvomno progresivna in pozitivna. Sporočilo se z EU ravni spušča tudi na nacionalno, kar je za konkretne nacionalne akcije še posebej pomembno. Med drugim je EK na podlagi pretekle odločitve SEU povzelo, da ''mora nacionalno sodišče za to, da bi zagotovilo učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih zajema okoljsko pravo Unije, nacionalno pravo razlagati kar najbolj v skladu s cilji iz Aarhuške konvencije.'' EK nadalje zapisuje: ''Okoljske NVO imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz okoljskega prava EU, in široko pravico do varstva okolja, ki jo morajo nacionalna sodišča podpirati.'' (37./38. točka Sporočila). Kar se konkretno tiče 9. člena Aarhuške konvencije in dostopa do upravnih in sodnih postopkov, pa je bila EK še posebej jasna na področju nacionalnih meril, s katerimi države določijo, katere NVO so procesno upravičene (imajo avtomatično pravni interes in možnost vstopa v upravne in sodne postopke) do vključevanja v upravne in sodne postopke. Tako EK pravi: ''Navedlo je {SEU, op.a.}, da države članice sicer same oblikujejo določbe za opredelitev takih zahtev {merila po nacionalnem pravu, op.a.}, vendar ne smejo biti določene tako, da NVO onemogočajo uresničevanje pravice do vložitve tožbe na sodišču za varovanje splošnega interesa. Nacionalne določbe ''morajo … zagotoviti dostop do sodišč''. Podobno EK navaja: '' Pogodbenice ne smejo uporabiti besedila „kadar izpolnjujejo morebitna merila po njenem notranjem pravu“ kot izgovor za uvedbo ali ohranjanje meril, ki so tako stroga, da se vsem ali skoraj vsem okoljskim organizacijam dejansko prepreči izpodbijanje dejanj ali opustitev, ki so v nasprotju z nacionalnim pravom v zvezi z okoljem.'' Čeprav gre za pravno nezavezujoče Sporočilo, nam je konkretno na PIC-u argumentacija Komisije in SEU že prišla prav pri interakciji z državnimi organi, še posebej na področju NVO, ki imajo status delovanja v javnem interesu. Na splošno gre za dokument, ki je še posebej pomemben za tiste, ki se v imenu varovanja okolja in narave vključujejo v upravne in sodne postopke na državni ravni (in ne toliko na ravni EU).

Na podlagi vsebine Sporočila je EK pripravila za običajne državljane EU še bolj poenostavljen Vodnik za državljane za dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja, ki je seveda vreden ogleda.

V sferi NVO, ki aktivno delujejo na nivoju EU, pa je tudi znana nevladna organizacija ClientEarth, ki je februarja letos izdala svoj Vodnik za dostop do pravnega varstva v pravnem redu EU. V vodniku je zelo specifično, kronološko in pravno tehnično obrazloženo, katere odločitve SEU in EK so vodile do trenutnega stanja na področju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Vodnik pa po izčrpnem strokovnem opisu stanja ponuja tudi pogled naprej, oziroma 'what's next'. Odločitev EK, da zavrne ugotovitve ACCC, ter odločitev SEU, da priporočila ACCC niso pravno zavezujoča in da Aarhuška konvencija ni neposredno uporabljiva v EU (ampak je potrebna dodatna implementacija), sta doživeli zelo močan in negativen odziv držav članic ter nevladnega sektorja po celotni EU. S tem je bila končna odločitev o tem, kako bodo upoštevana stališča ACCC v pravnem redu EU, prestavljena na leto 2021. V letošnjem letu pa mora Komisija na podlagi zahteve Sveta Evropske unije pripraviti študijo, s katero analizira možnosti in načine dosledne implementacije Aarhuške konvencije na način, da bo ta skladna s pravnim redom EU. Če bo Komisija do 30. septembra 2020 našla načine, kako to dejansko izvesti, je dolžna pripraviti predlog Uredbe za Evropski parlament in Svet za implementacijo Aarhuške konvencije.

Francija, Italija, Španija in Luxembourg, s podporo Latvije, so izdale uradno izjavo, s katero obžalujejo pomanjkanje ambicije tako določenega nadaljnjega postopanja. Upoštevanje Aarhuške konvencije sedaj po njihovem mnenju ni več stvar avtomatizma, temveč ima EU kar naenkrat možnost, da se do stališč ACCC opredeljuje, kar je bistveni korak nazaj glede na dosedanjo prakso.

Letos je EK izvedla tudi javno obravnavo na temo implementacije Aarhuške konvencije (ki se je zaključila pred kratkim), s katero je pričela postopek ugotavljanja javnega mnenja in seveda tudi postavljanja osnov za oblikovanje študije, kako dosledno implementirati Aarhuško konvencijo v EU. V njej smo sodelovali tudi na PIC, ter nanjo opozorili člane mreže.

Zaključimo torej na pozitivni noti. EU je v svetovnem merilu glede na svojo velikost vodilna na področju varstva okolja in omogočanja javnosti, da se vključuje v postopke sprejemanja okoljske zakonodaje, ter da vlaga pravna sredstva za varovanje okolja in narave. Čeprav situacija nikakor še ni sprejemljiva in se na ravni NVO vsakodnevno borimo za bolj učinkovito varstvo okolja in našo pravico do zdravega življenjskega okolja, je ključnega pomena, da se vsaj okvirno zavedamo, da so nam tako posameznikom kot nevladnikom že na voljo nekateri upravni in sodni postopki na ravni države in EU, skozi katere lahko uveljavljamo svoja prizadevanja. Smisel tega prispevka ni, da vse te postopke podrobno predstavimo, je pa to vsekakor moj namen, da vam v primeru da se želite seznaniti z vašimi pravicami pokažem, kam se lahko obrnete in kje lahko kaj preberete. Priročnika EK in ClientEarth sta vsekakor dober začetek. Za nacionalno raven pa vas lepo vabim, da obiščete našo spletno stran Zagovorniki okolja, na kateri boste na podstrani 'Postopki' našli konkretne napotke glede uveljavljanja pravnih sredstev na področju varstva okolja v Sloveniji. Če vam še vedno ne bo povsem jasno kako naprej (kar je povsem razumljivo, saj je področje zapleteno), pa lahko koristite našo brezplačno Zeleno svetovalnico, v okviru katere boste prejeli pravni nasvet za naprej.

Kar pogumno pri vlaganju pravnih sredstev in uveljavljanju vaših pravic. Več postopkov, kot bomo pravilno sprožili, bolj upoštevani bomo pri oblikovanju politik in zakonodaje na državni ravni. Za okolje!

Napovednik dogodkov

3. – 5. 5.: Pridružite se globalni akciji urbanih sprehodov Jane’s Walk
Letos bo globalna akcija Jane’s Walk potekala od 3. do 5. maja 2019, pri nas pa bodo nekateri sprehodi potekali tudi še v tednu do 12. maja 2019. IPOP vas vabi, da se pridružite organizaciji sprehoda v vašem kraju! Več >>>

Foto: Arhiv Urbani brlog

8. 5.: Rast, odrast in prihodnost na Zemlji
Društvo Focus vabi na predstavitev slovenskega prevoda knjige ODRAST: besednjak za novo dobo*, na kateri bo tekla beseda o novih razvojnih paradigmah, ki jih danes nujno potrebujemo, če hočemo obstati na našem svetu v okviru zemeljskih omejitev. Predsatvitev bo potekala v KID Pina v Kopru. Več >>>

9. 5.: Predstavitev Atlasa ptic Slovenije
Društvo DOPPS vabi na predstavitev Atlasa ptic Slovenije, ki bo 9. maja ob 18. uri na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Več >>>

Foto: spletna stran DOPPS

11. 5.: Rezervirajte si 11. maj za pravično druženje v Tivoliju
Rezervirajte si 11. maj, vpišite v koledar še opomnik, da ne pozabite na piknik dekco, in se dobimo na stari lokaciji v Tivoliju! Več >>>

Foto: Spletna stran Focus

13. – 15. 5.: Revolucionarne ture za mlade
Društvo Focus vas vabi na prav poseben ogled revolucionarne Ljubljane. Po poti bomo spoznavali posameznike in skupine, ki so delovale v tem prostoru in pustile pečat do danes. Več >>>

14. 5.: Križišča krajine: medgeneracijski pogovor o pomenih krajine
CIPRA Slovenija vabi študente in slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje na delavnico, ki bo v torek, 14. 5. 2019, ob 15. uri na Trubarjevo 50. Več >>>

Foto: spletna stran CIPRA

16. 5.: Odrast: Način, da zaustavimo trend ekstremne eksploatacije
Društvo Focus vabi na pogovor o različnih tveganjih, ki jih prinašajo ekstremna ekstrakcija in mega-koridorji, ter kako se jim izogniti preko odrasti. Pogovor bo potekal 16. maja ob 16. uri v Okoljskem centru v Ljubljani. Več >>>

31. 5.: Sedlarjeva srečanja – načrtovanje za trajnostni razvoj
Društvo urbanistov in prostorskih načrtovalcev Slovenije vabi v petek, 31. maja, na 30. Sedlarjevo srečanje, ki bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO. Tokrat bo osrednja tema srečanja trajnostni razvoj, organizatorji vabijo k predstavitvam primerov prostorskega in urbanističnega načrtovanja, ki se posebej odlikujejo po tem, da prispevajo k uravnoteženemu družbenemu, okoljskemu in gospodarskemu razvoju. Več >>>

Foto: Arhiv IPOP

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 99, februar 2019

Uvodnik

Špela Berlot (CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp): Sprememba kot stalnica v pokrajini

V zadnjih 20 letih se je slovenska pokrajina izrazito spremenila, kar se kaže v izgubi pestrosti krajinskih tipov ter posledično pomembnega prepoznavnega razvojnega vira Slovenije. Avtocestni križ je slovenski prostor povezal in hkrati razrezal ter omogočil intenzivno suburbanizacijo. Odsotnost celovitega prostorskega načrtovanja in nepremišljenega umeščanja objektov in rab v prostoru (npr. občinske obrtne cone), gradnja atipičnih objektov in odseljevanje s podeželskih in odmaknjenih območij ter opuščanje (tradicionalne) kmetijske rabe pa so prav tako zaznamovali slovensko »tipično« pokrajino.

Zanima me več

Sprememba je edina stalnica v brezčasni alpski pokrajini, pravi predsednica CIPRE Italija Federica Corrado. V zadnji številki Alp na odru je opozorila na dva procesa, ki se odvijata v Alpah – na eni strani so gorska območja namenjena prostočasnim dejavnostim, za katere je značilno prekomerno izkoriščanje naravnih virov in tako imenovana »pornografija pokrajine«, ki smo ji lahko priča npr. vsako pomlad na Veliki planini ob razcvetu žafranov. Na drugi strani pa na rob odtisnjena območja od koder se prebivalstvo izseljuje (npr. Jezersko), čeprav so pokrajino uspešno obvarovali pred negativnimi kulturnimi, arhitekturnimi in socialnimi posledicami, vendar se soočajo tudi s težavami pri ohranjanju tipične gorske pokrajine.

Slovenija je podpisnica Evropske konvencije o krajini, ki med drugim državo podpisnico obvezuje k oblikovanju in izvajanju krajinske politike. Ta je vsestransko organiziran, sprejet in uveljavljen način celovitega, povezanega in vključujočega varstva, načrtovanja in upravljanja krajine, ki zagotavlja pogoje za dolgoročno in vsestransko skladen razvoj krajine tako, da povezuje in usklajuje pričakovanja, cilje in ukrepe različnih področij in akterjev ter omogoča, da razvijamo krajino kot skupen razvojni vir in dediščino ter pomembno prvino osebne in narodne identitete. Kar na primeru opisane Velike planine ali Jezerskega pomeni jasna navodila za upravljanje prostora z namenom varstva in razvoj pokrajine ter ukrepov za učinkovito upravljanje.

V projektu Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije, ki ga podpira Ministrstvo za okolje in prostor, izvajamo ga CIPRA Slovenija, DKAS, društvo krajinskih arhitektov ter IPoP – Inštitut za politike prostora, snujemo prvi korak za ta pomemben medresorski in med nivojski dokument. V jeseni 2018 smo izvedli analizo stanja krajine ter izvajanja krajinskih politik v tujih držav, spomladi pa vodimo tematske delavnice s pristojnimi ministrstvi, agencijami, zbornicami ter širšo javnostjo. Slovenija brez prostora ne obstaja, zato v razmislek prilagam povezavi na dva filmčka. Prvi ponuja vpogled v odsotnost kritičnega razmisleka pri razvoju slovenske pokrajine, drugi pa njenega drugačnega, celovitega upravljanja.

Foto: Luka Vidic

Op-ed

Nara Petrovič: Novi koraki pri razvoju inkubatorja trajnostno naravnanih skupin

Priča smo globalni epidemiji individualizma. Skupnosti razpadajo povsod po svetu. Ko posamezniki pridejo skupaj, da poskusijo obnoviti skupnost, navadno niso kos tej nalogi. Več kot 90% poskusov gradnje skupnosti ne uspe. Da bi nagovorili ta problem, so izkušeni predstavniki skupnosti iz vse Evrope ustvarili program inkubacije skupin CLIPS, ki ga je od leta 2015 do 2017 financiral ERASMUS+. CLIPS je kratica za Community Learning Incubator Programme for Sustainability.

Zanima me več

Razvoj skupnostnega inkubatorja vstopa v drugo fazo, ki jo prav tako financira ERASMUS+ program; projekt nosi ime CLIPS2. Prvo srečanje 24 predstavnikov organizacij iz 10 evropskih držav je potekalo na Sončnem griču v Slovenski Istri med 21. in 25. januarjem 2019.

Med udeleženci je bilo zaznati občutek, da skupnost ni razkošje, ali vsaj ne bi smela biti. Biti udeležen v mreži smiselnih odnosov je osnovna človeška potreba. "Skupnost" je "človeško bitje" v množini, in obratno, "človeško bitje" je ednina "skupnosti". Naša globalna odgovornost ni le ohraniti ogrožene vrste in ekosisteme, ampak tudi ohraniti bogastvo naših skupnosti.

Potreba po spodbujanju gradnje skupnosti in kakovostnega skupinskega dela je opazna v stotinah, če ne kar v tisočih projektov po vsej Evropi. Program inkubacije skupnosti zato utrjuje inovativne metodologije in procese v podporo raznolikim skupinam.

Odkar se je zaključil projekt CLIPS 1, se je inkubacija skupnosti zakoreninila že v mnogih državah v Evropi. CLIPS 2 bo še dodatno izpilil program inkubacije in ga razširil, da bo bolje služil stvarnim potrebam skupnostnih projektov.

Močne skupnosti so temelj odpornosti v času družbene krize in podnebnih sprememb. Srečanje v Sloveniji je udeležence utrdilo v prepričanju, da skupnostna inkubacija ni le potrebna, temveč kar nujna. Ekipa, ki inkubator razvija, se opira na načela gradnje skupnosti, saj je za poučevanje gradnje skupnosti le-to treba tudi živeti.

Lahko le upamo, da bo program skupnostne inkubacije prispeval k celjenju globalne epidemije individualizma in prispeval k razcvetu skupnosti, tako starih kot novih. Upamo tudi, da bodo skupnostni projekti prepoznali koristnost in široko uporabnost skupnostnega inkubatorja.

Za več podatkov poglejte na http://clips.gen-europe.org/, za morebitna vprašanja pa pišite na: narapetrovic@gmail.com.

Aktualno v Planu B

KTPP poziva LPP in MOL k pripravi predloga za dostopnejše terminske in letne vozovnice

KTPP je izrazila razočaranje nad rezultati glasovanja in razpravo o ceni terminskih in letnih vozovnic v MOL. Svetniki so po daljši razpravi pred glasovanjem, z večino potrdili predlog in od aprila 2019 bomo plačevali višjo enkratno vozovnico za ljubljanske avtobuse (1,3 EUR). Več >>>

Posvet o onesnaženju zraka

V začetku februarja je na Filozofski fakulteti potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA in društva Focus. Več >>>

Predavanje iz okoljske psihologije

18. februarja smo v Okoljskem centru poslušali predavanje prof. dr. Marka Poliča K vzdržnemu razvoju: narava med precepi, vrednotami in človeškim vedenjem. Izhajajoč iz spoznanj okoljske psihologije, ki se ukvarja s proučevanjem vzajemnih odnosov med ljudmi in okoljem ter soodvisnostjo blagostanja ljudi in narave, nam je prof. dr. Marko Polič predstavil človeške dejavnike spodbujanja/zaviranja vzdržnega razvoja. Več >>>

Iz aktivnosti članic

Poleg uvoza premoga še več javnega denarja za TEŠ?

Organizaciji Greenpeace v Sloveniji in Focus, društvo za sonaraven razvoj, nasprotujeta prelaganju novega finančnega bremena TEŠ na ljudi in opozarjata da postaja okoljski in ekonomski problemu kurjenja premoga v TEŠ iz dneva v dan večji. Vlada RS mora k temu pristopiti odgovorno in se začeti skupaj z delavci in drugimi deležniki pripravljati na opuščanje premogovne proizvodnje elektrike v Sloveniji, ki bo prispeval k pravočasni zaustavitvi segrevanja ozračja in bo pravičen do delavcev.Več >>>

Kaj pa industrija?

V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija s svojo veliko porabo energije in izpusti iz industrijskih procesov v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta. Toda brez zmanjšanja rabe energije v industriji Slovenija ne bo prešla v nizkoogljično družbo in tudi ne bo dosegla energetskih in podnebnih ciljev. Več >>>

Razbijamo mite: Zero waste prireditve

Pogosto do sprememb in izboljšav ne pride, ker jih ne razumemo. Kar je novo, sicer ni vedno najboljše, a moramo to ‘novo’ najprej spoznati in razumeti, da vemo, ali je dobro ali ne. Za racionalno ‘tehtanje’ možnosti in treba razgrniti tančico skrivnosti in mitov. Pri našem delu se pogosto srečujemo ravno s slednjimi, zato smo se odločili, da jih predstavimo in ovržemo. Začenjamo z zero waste prireditvami, kjer je teh mitov še posebej veliko. Več >>>

Foto: Ekologi brez meja

ITR pripravlja nacionalno poklicno kvalifikacijo za pomočnika ekološkega vrtnarja

Na ITR verjamemo, da je zelena prihodnost predvsem v rokah mladih. Spodbujanje mladih za vključevanje v ekološko kmetovanje je gotovo eden od temeljev trajnostno naravnane prihodnosti. Zato skupaj s partnerji iz Turčije, Bolgarije in Belgije sodelujemo v projektu ECOGARD, čigar namen je razviti novo poklicno kvalifikacijo pomočnika ekološkega vrtnarja, in sicer za učence s posebnimi potrebami. Projekt traja do septembra 2020, sofinancira pa ga EU prek programa ERASMUS+.

Zanima me več

Pripravili smo že program izobraževanja in dober del učnih gradiv. Pri delu, zlasti pri pripravi zahtevne vloge za registracijo nove poklicne kvalifikacije, nam je že v pomoč nacionalni svetovalni odbor. Od 14. do 18. oktobra 2019 bomo v Sloveniji gostil mednarodno pilotno delavnico za predvidoma štirinajst evropskih mladostnikov s posebnimi potrebami, na kateri bomo narejeno tudi preverjali. Ob zaključku projekta bodo del gradiv učenci lahko osvajali tudi prek digitalne učne aplikacije. Upamo, da bomo s projektom za nov zeleni poklic uspešno zapolnili eno od vrzeli v poklicnih kvalifikacijah.

Vir: Inštitut za trajnostni razvoj

Se vidimo na protestu?

Po tem, ko je lani še 15-letna Švedinja Greta Thunberg petek za petkom izostajala od pouka ter tiho protestirala pred švedskim parlamentom, se je po svetu sprožil plaz mladinskih protestov, katerih namen je spremeniti podnebno politiko in nam omogočiti (zdravo) prihodnost. Po svetu se vsak petek vrstijo mladinski protesti, aktivirali pa so se tudi slovenski mladi. V petek, 15. marca, bodo mladi zavzeli ulice naše prestolnice. Več >>>

Slovenka leta in predsednica Ekologov brez meja kandidira za evropsko poslanko

Urša Zgojznik, predsednica okoljske nevladne organizacije, ki je povezala 280 tisoč posameznikov v enem dnevu, je napovedala nestrankarsko kandidaturo za poslanko v Evropskem parlamentu. H kandidaturi jo je po 10 letih aktivizma napeljala še ena uspešna akcija Očistimo Slovenijo in volja množice ljudi, ki so se pripravljeni zavzeti za pravice ljudi in okolja. Več >>>

Nova knjižica receptov: lokalno, pravično in PraviLNO pečeno

Tekmovanje ali bolje preizkušanje PraviLNO pečeno smo v letu 2018 organizirali že šestič. Tudi tokrat smo ugotovili, da se je treba za pripravo okusnih jedi iz sestavin z znanim poreklom še posebej potruditi. Pa vendar nam uspe prav vsako leto in tega smo neizmerno veseli. Dokaz za to je pričujoča knjižica z recepti - PraviLNO pečeno 2018. Obenem pa napovedujemo že novo sezono in nov natečaj. Več >>>

Napovednik dogodkov

5. 3.: Izmenjava oblačil Tekstilnica

Društvo Ekologi brez meja vas vabi na marčevsko izmenjavo oblačil. Izmenjava je odlična priložnost, da zamenjate vaša stara oblačila, ki jih ne nosite več, obenem pa obogatite garderobo s kakšnim ‘novim-starim’ kosom oblačila. Več >>>

15. 3.: Protest Mladi za podnebno pravičnost

V petek, 15. marca, bo v Ljubljani potekal mladinski protest. Vabljeni, da se pridružite! Več >>>

21. 3.: Grafično oblikovanje za NVO

Ponovitev usposabljanja namenjenega učinkovitemu komuniciranju bo 21. marca ob 13.30 uri v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani. Vabilo bo objavljeno na spletni strani mreže.

29. in 30. 3. : Letno srečanje – Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo 2019

Vabimo vas, da si rezervirate termin za letno srečanje 2019. Srečanje bo potekalo na Sončnem griču v Hrvojih. Dodatne informacije bomo objavili na spletni strani.

3. 6. - 6. 9.: Poletni raziskovalni tabori preučevanja delfinov

Izkoristite edinstveno priložnost in spoznajte iz prve roke raziskovanje in ohranjanje delfinov ter morskih želv v slovenskih in okoliških vodah. Več >>>

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 98, januar 2019

Uvodnik

Uroš Brankovič (Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj): Naj nas zelena mobilnost zapelje do boljšega življenja

V začetku jeseni leta 2018 sva imeli v okviru Evropskega tedna mobilnosti na glavnem trgu v Kranju svoj ''štant'' tudi partnerski organizaciji projekta Naj te zapelje zelena mobilnost. Gre za manjši projekt, ki ga podpira MOP, z namenom spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa med različnimi ciljnimi skupinami na območju osrednje Gorenjske. Pri slednjih je zelo velik poudarek na mladih med 14. in 18. letom, saj so prav oni najbližja prihodnost (ne)trajnostne mobilnosti. Vsebine projekta izhajajo tudi iz dejstva, da je zasedenost na linijah mestnega potniškega prometa v Kranju ter medkrajevnih linijah žal precej nizka. Po rezultatih iz Celostne prometne strategije MOK iz leta 2017 mestni avtobus vsakodnevno uporablja zgolj 8 % vprašanih, medkrajevni avtobus pa 3 % vprašanih. Pa čeprav je cena celodnevne vozovnice za mestni avtobus le 1 EUR, občina Kranj pa letno to subvencionira s preko milijona evrov.

Zanima me več

Med ne preveč veliko množico obiskovalcev, nekaj še zaradi slabega vremena, se je na naši stojnici takrat ustavil tudi znanec. Je mojih let, se pravi dobrih 40 let, v času študija pa smo se skupaj šteli za precej napredne člane naše družbe. A ko sem ga v okviru ankete o JPP pobaral še za mnenje, ali so nočni prevozi v Kranju in okoliških večjih naseljih potrebni oz. zaželeni, je le odmajal z glavo. »Taksi so sedaj tako poceni, da si mladi razdelijo strošek in na ta način pridejo domov.« Zdelo se je tako strašno logično, da me je pošteno zaskrbelo za smiselnost in uspešnost naše prihodnje akcije v okviru projekta. Šlo naj bi za testne (brezplačne) nočne prevoze med Kranjem in okoliškimi naselji v Veselem decembru, le 3 mesece kasneje. Zato se tudi do trenutka, ko smo začeli z organizacijo prevozov, navkljub veliki ljubezni do avtobusov in vlakov ter močnih in zelo pozitivnih odzivih na našo idejo in vabila k uporabi nočnega prevoza, moji strahovi nikakor niso pomirili.

Potrdili so se že v prvem od dveh vikendov, ko se je na obeh vožnjah zbrala le peščica potnikov. Ti so bili sicer zelo navdušeni, od udeležencev službene zabave do punce, ki je pustila avto doma v Preddvoru samo zato, da bi preskusila ''nočnega''.

A že naslednji vikend smo imeli na avtobusu več kot 40 potnikov! Če se na to spominjam zdaj, ugotavljam, da me je po celem tednu razjedanja z dvomi in strahovi tisto noč med 1. in 5. uro prevevalo neke vrste histerično veselje. Malone vsak od potnikov je poskušal tudi po večkrat izraziti svoje navdušenost nad idejo, pa naj je šlo za starejše ponočnjake ali mlade pod 18. letom, ki jih tako radi označimo za pasivne, družbeno neaktivne. Na avtobusu je vladalo vzdušje vznemirjenja, kot da so se udeležili še čisto sveže, zares cool zabave. Pa tudi, da so pot domov in praznično veselje, skoraj do postelje, namesto v samotnem avto nadaljevali v družbi svojih prijateljev. Ali pa neznancev, ki so kaj kmalu postali še povsem sveži prijatelji. Nič za to, če so morali na svojo postajo čakati tudi po pol ure in več, kar je precej več kot bi trajalo z avtom, saj je trasa avtobusa obiskala vse večje kraje severno od Kranja.

Ponovno in zelo nazorno se je pokazalo, da je potrebno ob promociji trajnostne mobilnosti, enako pa tudi katere druge trajnostne potrošnje (prehrana, izdelki…), še močneje kot do sedaj nasloviti bistvene, najgloblje potrebe ljudi. Čeprav dodobra razčlovečeni zaradi trendov globalizacije, pri čemer ima avto-mobilnost svoj pomemben delež, pa so druženje, stik s prijatelji ali spoznavanje novih ljudi še vedno nekaj kar nas premami, začara. In to navkljub milijonom evrov, ki jih avtomobilska podjetja samo v Sloveniji namenijo temu, da nas prepričajo da je prava sreča mogoča le znotraj karoserij njihov avtomobilov. Menda z njimi lahko nadomestimo celo družinskega psa, ponovno odkrijemo že izgubljeno družinsko srečo in mladost ali pa s prijatelji končno pobegnemo od težavne punce oz. žene. Na strani vseh, ki delajo oz. delamo za bolj zdravo družbo je, da z veliko inovativnosti premagamo te velikanske vsote denarje, ki se prevedejo v silovito in nenehno bombardiranje o zveličavnosti potovanj z avtomobili. In da ljudi na zelo direkten in konkreten način prepričamo o privlačnih vidikih trajnostne mobilnosti za bolj zdravo družbo in vse nas kot posameznike.

Še bolj pa je, ob preveliki uporabi avta, potrebno spremeniti ali težiti k spremembi naših življenjskih vzorcev, kjer nam avto nudi že zgoraj opisano pomoč ''edinega pravega prijatelja''. Omogoča nam na videz pestro in razburljivo življenje, kjer v enem popoldnevu opravimo 1000 opravkov od obiska fitnesa, nakupov v treh različnih trgovinah, prevoza otrok na prostočasne aktivnosti in še kaj. Nore ideje izpred 20 in več let, kot je kava v Portorožu po koncu petkovega večera, so zdaj nekaj vsakdanjega. A če svoje življenjske navade in ritem dobro premislimo, lahko ugotovimo, da lahko tudi brez ''sreče'', ki nam jo ponuja (prevelika) uporaba avta kvaliteto življenja ohranimo ali celo dvignemo.

Brez takih spremembe bodo vse aktivnosti za spodbujanje trajnostno mobilnost prinesle le bolj ali manj kozmetične izboljšave, ki jih bo splošno naraščanje obsega prometa vedno znova premagalo.

Aktualno v Planu B

Stališče mreže Plan B za Slovenijo o energetskem prehodu v luči podnebnih sprememb

V Mreži Plan B za Slovenijo smo po dolgotrajnem procesu izoblikovali skupno stališče o energetskem prehodu v luči podnebnih sprememb. V pomoč oblikovanju stališča smo v letu 2017 organizirali tri delavnice na temo pridobivanja energije ter v letu 2018 delavnico za oblikovanje skupnega stališča. Več >>>

Sodelujemo v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO

Minister za okolje in prostor Jure Leben je 5. decembra 2018 ustanovil Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami kot strokovno-posvetovalni organ Ministrstva za okolje in prostor. Med člani, ki so bili izbrani preko neodvisnega postopka CNVOS, je tudi 5 predstavnikov iz organizacij članic mreže Plan B za Slovenijo. Zapisniki sej so na voljo tukaj.

Iz aktivnosti članic

Nočni prevozi v veselem decembru uspeli!

V veselem decembru smo v Kranju v dveh nočeh (15. - 16. 12. ter 20. - 21. 12.) testno izvedli nočne prevoze, katerih namen je bil preveriti potrebe in možnosti za redno uvajanje nočnih prevozov, predvsem za mlade, pa tudi druge, ki bi za vrnitev v nočne času raje izbrali organiziran prevoz. Predvsem v drugem vikendu sta bili vožnji dodobra polni, izredno dober odziv pa je akcija doživela tudi na socialnih omrežjih in med lokalnimi akterji (društva, organizatorji dogodkov, …). Več >>>

Foto: spletna stran CIPRA

Skupaj zaustavimo mehanizem ISDS

Umanotera se je priključila evropski pobudi Pravice za ljudi, predpisi za korporacije – Stop ISDS.

Mehanizem ISDS, ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, korporacijam omogoča, da tožijo države na posebnih zasebnih tribunalih. Korporacije so s pomočjo tega mehanizma v preteklosti od držav že prejele več sto milijonov evrov javnega denarja, ki so ga morale te plačati zaradi predpisov in odločitev, ki so jih sprejele, četudi so bile te odločitve v interesu javnosti. Mehanizem ISDS postaja vse bolj priljubljeno orodje korporacij za izsiljevanje držav in preprečevanje sprejemanja pomembnih zakonov, ki varujejo javni interes. Več >>>

Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja za skupnostne projekte

V okviru projekta Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri smo društvo Focus in Umanotera na relevantne državne institucije naslovili priporočila, s katerimi bi se izboljšalo sistemsko okolje za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v lokalnih okoljih. Priporočila se nanašajo na ukrepe trajnostne mobilnosti v turističnih destinacijah, vlogo energetskih skupnosti pri doseganju podnebno-energetskih ciljev države ter spremembe zakonodaje v prid možnosti podelitve brezplačne stavbne pravice na državnem ali občinskem premoženju za stanovanjske zadruge. Več >>>

Izšel priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge

Da bi podprli pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, smo Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravili priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge. Pri stanovanjski zadrugi gre za skupinsko zagotavljanje kakovostnih stanovanjskih enot, zadruge pa hkrati sledijo idejam medgeneracijske solidarnosti in trajnostne porabe virov s spodbujanjem trajnostne gradnje ter ekonomije souporabe in sobivanja. Več >>>

»Sosedske« sončne elektrarne končno tudi v Sloveniji

Ministrstvo za infrastrukturo v prenovljeni Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE predlaga spremembe, ki bodo večjemu številu ljudi omogočile, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije. Skupina ljudi (odjemalcev) znotraj iste transformatorske postaje (TP) se bo namreč lahko povezala in recimo postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca, pri čemer se jim bo delež proizvedene električne energije na oddaljenem mestu odštel od njihove porabe v lastnem domu. Več >>>

Klima za podnebje

V okviru projekta Klima za podnebje izvajamo delavnice za mlade po vsej Sloveniji. Bili smo v Celju, Kopru, Mariboru, Škofji Loki … Pri spodbujanju mladih, kaj lahko storimo za blaženje podnebnih sprememb, pa so se nam s kratkimi videi pridružili tudi fotograf in fotoreporter Arne Hodalič, pevka Jadranka Juras in igralec Primož Forte – Gušto. V okviru kampanje za nizkoogljično gospodarstvo pa smo pripravili dokument ENERGETSKO INTENZIVNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta. Več >>>

Ste za to, da gremo naprej? 10-letni izziv #10yearschallenge

Poznate ta 10-letni izziv na družabnih omrežjih? Če ne, nič hudega. Gre za to, da ljudje delijo dve sliki, nastali v razmaku desetih let. Če so slike posameznikov bolj ali manj posrečene, pa aktivnost mnogih organizacij že prerašča v okoljsko in družbeno ozaveščanje. Tudi društvo Ekologi brez meja bo letos praznovalo svoj 10. rojstni dan, zato se počasi pridružujemo izzivu. Več >>>

(foto: ekipa z Raven na Koroškem)

Greta Thunberg – govor na konferenci ZN o podnebnih spremembah – slovenski podnapisi

Švedska 15-letnica Greta Thunberg, ki je začela gibanje šolskih stavk za podnebje, je na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP24) nagovorila svetovne voditelje in poudarila, da podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo. Več >>>

#PticeOkoliNas bomo preštevali tudi v letu 2019

DOPPS vas tudi letos vabi, da skupaj z njimi preštejete ptice okoli svojih domov. Za vas so tudi pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic in beleženju podatkov. Več >>>

Vir: spletna stran DOPPS

Po malico na avtomat? Ni vseeno, kaj izbereš

So se ti že kdaj vaje zavlekle in ni bilo časa za kosilo na bone ali obisk trgovine pred naslednjim predavanjem? Si pozabil prinesti kosilo od doma? Avtomati na fakulteti ponujajo kar nekaj hitrih rešitev za potešitev lakote, a ni vseeno, kaj izbereš. Na žalost je večina hitrih `rešitev´ kaloričnih in nezdravih. A med ponudbo lahko najdeš tudi kaj primernega. Več >>>

Sprehod po koledarju z letnico 2018

Lansko leto je bilo za nas in tudi za okolje zelo razburljivo. Da se vsi skupaj napolnimo z dovoljšnjo mero motivacije za leto, ko bomo upihnili že 10. svečko delovanja, smo zbrali nekaj najbolj pozitivnih novic in dogodkov iz 2018. Več >>>

Pravni kotiček

Pripravil PiC

E-seminar: Inšpekcijski nadzor

Na inšpekcijo povprečni smrtniki pomislimo predvsem takrat, ko v našem neposrednem okolju, še posebej tam, kjer prebivamo (in spimo), nekdo stori nekaj, kar nas preprosto… zmoti. Sprememba v okolju vpliva na naše čute, na primer vonj ali sluh. Na tak ali na številne druge načine ima dejanje drugega vpliv na naše počutje in posledično tudi zdravje, pa naj bo to fizično ali psihično, ali tudi oboje. K človeku ali skupini, ki dejanje stori (ali pa določeno ravnanje opusti in s tem povzroči negativno spremembo v okolju), sprva pristopimo, se pozanimamo kaj se dogaja in jasno povemo, da tako ne bo šlo naprej. Povzročitelj se lahko z vami ne strinja, lahko pa se tudi strinja, vendar brez osebnostnih zadreg čez nekaj dni zažge še kakšen kup plastike, ali zlije vedra strupenih snovi v bližnji grmiček. Kaj pa v tem primeru?

Zanima me več

Vaš prvi uradni korak pri odzivu na tovrstni dogodek je prijava pristojni inšpekciji. Inšpektorji so tisti, ki v imenu države izvajajo nadzor nad spoštovanjem predpisov v praksi; čeprav imajo inšpektorji do določene mere tudi preventivno funkcijo v smislu odreditve ukrepov za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih lahko posamezniku naložijo, gre v bistvu pri inšpekcijski službi za izvršilni in represivni organ države, ki skrbi za izvrševanje zakonodaje in lahko posameznika oglobi na podlagi kršenja predpisov oziroma zaradi prekrškov, ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje. Inšpektorji iz prve roke tudi zaznavajo pomanjkljivosti zakonodaje v praksi in so kot takšni vir informacij za pristojno ministrstvo in pripravljavce zakonodaje. Zdaj pa na bolj strokovno besedilo.

Podlaga za delo inšpektorjev

Inšpektorji pričnejo inšpekcijski postopek na podlagi letnega načrta/programa dela inšpekcije, ali na podlagi posamezne prijave s strani prijavitelja. Ker gre pri inšpekcijskem postopku za postopek, ki izrazito posega v pravice obravnavanih pravnih ali fizičnih oseb, mora biti urejen z zakonom.

Na področju varstva okolja, narave in prostora je za inšpekcijski nadzor pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, v okviru katerega delujeta dve inšpekciji:

- Inšpekcija za okolje in naravo, ter

- Gradbena, stanovanjska in geodetska inšpekcija.

V tem prispevku obravnavamo Inšpekcijo za okolje in naravo. Podlago za delovanje inšpektorja na tem področju urejajo naslednji zakoni:

- Zakon o inšpekcijskem nadzoru,

- Zakon o prekrških,

- Zakon o varstvu okolja,

- Zakon o vodah,

- Zakon o ohranjanju narave in

- Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.

Inšpekcija je v povzetku pristojna za nadzor nad spoštovanjem okoljevarstvenih, naravovarstvenih in vodovarstvenih predpisov, ter predpisov s področij nadzora kemikalij in gensko spremenjenih organizmov. Gre za široko področje delovanja.

Inšpekcijski postopek

Inšpektor prične z inšpekcijskim postopkom, če je tako predvideno v načrtu dela inšpektorata (t.i. redni inšpekcijski nadzor). Priprava načrta dela inšpektorata je v pristojnosti samega inšpektorata, pri njegovi pripravi pa upošteva vsebinske zahteve predpisov, število inšpekcijskih zavezancev, število ugotovljenih kršitev iz prejšnjega obdobja ter morebitne posebnosti in specifične akcije nadzora nad izvajanjem konkretnih predpisov.

Inšpektor pa lahko prične z inšpekcijskim postopkom tudi ob individualni prijavi (t.i. izredni inšpekcijski nadzor). V tem primeru inšpektorju postopka ni treba nujno uvesti in se lahko samostojno odloči, ali bo sprožil postopek ali ne. Je pa v primeru, kadar dejstva iz prijave kažejo na to, da so kršeni predpisi (tudi če se kasneje izkaže, da temu ni tako) dolžan pričeti z inšpekcijskim postopkom. Če glede na prijavo obstaja dvom, ali so bili predpisi kršeni in želi inšpektor pridobiti dodatne informacije o primeru, se tovrstna poizvedba pravno že šteje za začetek inšpekcijskega postopka in temu primerno pričnejo veljati pravila, ki postopek urejajo. Zoper odločitev o tem, da bo inšpektor pričel s postopkom, ni pravnega sredstva.

Inšpektor samostojno odloča o tem, ali bo zavezancu vnaprej najavil inšpekcijski nadzor, ali se bo na mestu oglasil nenapovedano, kar je pomembno predvsem z vidika ocene učinka, ki bi ga imel napovedan obisk zavezanca (tudi glede na redni ali izredni nadzor). V zakonodaji so določena številna pooblastila, za uporabo katerih se inšpektor odloči samostojno. Pri uporabi ukrepov mora ravnati v skladu z načelom sorazmernosti oz. na način, s katerim v položaj zavezanca posega le do mere, do katere je še nujno poseči, da inšpektor opravi svoje delo in zagotovi zakonito delovanje zavezanca. Ni pa v slovenskem redu predvidenega učinkovitega pravnega sredstva, če inšpektor to načelo krši, z izjemo v primerih, kadar poseže v človekove pravice posameznika.

Pred izdajo odločbe inšpektor o vseh postopkovnih dejanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, pripravi uradni zaznamek, v katerem je zapisana vsebina dejanja, kraj, datum in podpis inšpektorja – gre za dejanja kot so telefonski pogovor, poizvedbe v uradnih evidencah in podobno. Ko pa se gre za dejanja, ki so bolj kompleksna, kot so npr. izjave strank in prič, ogled kraja, ustna obravnava in podobno, mora inšpektor pripraviti zapisnik. Zapisnik se pod pogojem, da je bil pripravljen v skladu s predpisi, šteje za uradno listino v smislu dokazovanja poteka in vsebine posameznega dejanja inšpektorja, razen v delih, na katere je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Inšpektor mora namreč zapisnik pripraviti po strogo formaliziranih zahtevah Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pod vsak zapisnik o zaslišanju se more podpisati tako zaslišanec, kot inšpektor ali uradna oseba v smislu 77. člena ZUP, če ima zapisnik več strani. Vse, kar je v zapisniku prečrtano, mora biti prečrtano tako, da je prečrtano besedilo berljivo. Prav tako morajo biti zapisane morebitne pripombe zaslišanca. Že podpisani zapisnik ni dovoljeno spreminjati, dopisujejo se le dopolnitve v dodatku zapisnika. Če zapisnik ni pripravljen v skladu s predpisi, je lahko po presoji odločevalca še vedno upoštevan kot dokaz v postopku.

Inšpekcijski zavezanec – torej tisti, ki je v inšpekcijskem postopku – mora vselej imeti možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki jih inšpektor uporabi za argumentacijo svoje odločitve. Kršitev te pravice zavezanca je v primeru njegove pritožbe zoper odločitev inšpektorja razlog za odpravo odločbe (spravno gledano gre za absolutno bistveno kršitev postopka).

Kljub temu, da lahko inšpektor sam izvede vsa ugotovitvena in dokazna dejanja, mora v primeru, da ne gre za nujne ali neodložljive ukrepe, ki bi jih z odločbo rad odredil, zavezanca inšpektor pozvati, da se v roku, ki ni krajši od 48 ur, izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.

Inšpekcijski ukrepi

Inšpektor lahko posamezen ukrep izreče le, če ima zanj izrecno podlago v predpisih. Ob upoštevanju resnosti kršitev zavezanca je inšpektor dolžan sprejeti ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem vseeno dosežen namen predpisa oz. predvidenega ukrepa. Ukrep mora biti:

- pravno dopusten (izrecna podlaga v predpisih),

- primeren za doseganje zakonskega cilja (ukrep mora dejansko voditi do ureditve stanja),

- nujen (na voljo ni milejših ali za zavezanca ugodnejših ukrepov, ki bi dosegli isti cilj – načelo sorazmernosti – vendar milejšega ukrepa ne sme izreči, če za to nima podlage v predpisih!) in

- v razumnem ravnotežju z resnostjo kršitve.

Inšpektor ima na voljo paleto ukrepov, ki imajo podlago v različnih zakonih. Na tej točki poudarimo le, da je lahko poleg ukrepov za ureditev stanja in uskladitev delovanja z veljavno zakonodajo zavezanec tudi oglobljen za prekršek, ki ga je storil. Pod določenimi pogoji lahko inšpektor poda tudi kazensko ovadbo, v kolikor je zavezanec na posameznem področju po mnenju inšpektorja kršil kazenske norme.

Stroški inšpekcijskega nadzora in pravna sredstva zoper inšpektorjevo odločitev

Zavezanci nosijo le tiste stroške, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da je zavezanec kršil predpis (31. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Ostale stroške nosi inšpekcijski organ, vključno s tistimi stroški, ki nastanejo, če inšpektor postopek prekine, ali če se izkaže, da kršitev ni bilo.

Pritožba zoper odločitev inšpektorja, ki se vloži na pristojno ministrstvo (za okolje in prostor), ne zadrži njene izvršbe. Inšpektor izda odločbo na način, da ima zavezanec na voljo čas za prostovoljno izpolnitev zahtev, po preteku roka pa postane odločba izvršljiva, kljub morebitni vmesni pritožbi. Tako je do odločbe Ministrstva na voljo le odlog izvršbe. Ta je lahko uspešen, če zavezanec prepričljivo in utemeljeno dokaže, da bi mu z izvršbo nastala nepopravljiva škoda, ter da je vložil pritožbo zoper inšpektorjevo odločitev.

V kolikor odločbe inšpektorja zavezanec ne upošteva, so poleg glob na voljo tudi kazenski postopki, v katere se lahko situacija razvije ob načrtnem izmikanju inšpektorjevim zahtevam.

Kako naprej s prijavo?

V primeru, da v svojem okolju, na delovnem mestu ali kje drugje prepoznate nedovoljen poseg v okolje in naravo, imate možnost prijave na inšpektorat. Prijava je lahko tudi anonimna, predvsem pa prijavitelj nima položaja stranke v postopku in ne more zahtevati, da se postopek uvede. Zato je bistvenega pomena, da je prijava ustrezno formulirana in dopolnjena z relevantnimi informacijami, ki nakazujejo na kršitve predpisa.

Več o oddaji prijave si lahko preberete tukaj.

Pogosta vprašanja in odgovori, ki vključujejo obrazložitev postopanja pri tistih najbolj pogostih kršitvah in obrazložijo področja, ki državljane najpogosteje zanimajo, so dostopni na spletni strani Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Implementacija Aarhuške konvencije v EU

Evropska unija in države članice EU so podpisnice Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Aarhuške konvencije. To pomeni, da določila konvencije veljajo za celotno EU in seveda tudi za Slovenijo. V praksi je Konvencija najbolj prepoznana po tem, da lahko od pristojnih državnih organov zahtevamo podatke, povezane z okoljskimi zadevami, pa tudi preko dejstva, da imamo tako posamezniki, kot tudi civilne iniciative ter predvsem nevladne organizacije možnost sodelovanja tako pri pripravi strateških, kot pri pripravi zakonodajnih in drugih podlag s področja varstva okolja, ter pri možnosti vložitve pravnih sredstev zoper dejanja ali opustitve državnih organov.

Zanima me več

Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije je organ, ki skrbi za ustrezno implementacijo konvencije v nacionalne (in v primeru EU tudi mednarodne) pravne rede podpisnic konvencije. Odbor je ugotovil, da EU ni ustrezno implementiral konvencije, predvsem z vidika nezadostnih ali neustreznih administrativnih in sodnih ukrepov na ravni unije.

Na tej povezavi boste našli novo iniciativo, ki se navezuje na trenutno situacijo in cilj katere je ugotovitev, katere ukrepe bi bilo potrebno sprejeti, da bi Aarhuška konvencija (še) bolje zaživela v praksi. V kolikor vas področje zanima, vam toplo priporočamo sodelovanje v razpravi, ki se zaključi 14. 3. 2019.

Integrirani nacionalni načrt za energijo in podnebje

V mreži okoljevarstvenih nevladnih organizacij Justice and Environment, ki združuje nevladnike iz vzhodne Evrope, je bil v zaključku leta 2018 pripravljen dokument o priporočilih glede upravljanja Energijske unije na način, da bodo doseženi energijski in podnebni cilji za leto 2030.

Zanima me več

Države članice so morale, v skladu z zahtevami zakonodaje EU, do konca leta 2018 pripraviti t.i. Integrirani nacionalni načrt za energijo in podnebje. Namen načrta je, da za obdobje od leta 2021 do leta 2030 države sprejmejo dokument, v katerem določijo nacionalni prispevek k podnebju EU glede na energijske cilje EU do leta 2030. Do konca naslednjega desetletja bi morali biti doseženi naslednji cilji:

- 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990;

- vsaj 27% delež porabe energije iz obnovljivih virov;

- vsaj 27% izboljšanje v učinkovitosti rabe energije v primerjavi z »posel kot običajno« scenarijem.

Načrti predvidevajo visoko stopnjo sodelovanja med državami članicami, ter med vsako državo in relevantnimi deležniki na nacionalnem nivoju, vključno s predvidenim sodelovanjem zainteresirane javnosti.

Slovenija je v skladu z zahtevami EU v zaključku leta 2018 poslala osnutek nacionalnega načrta Evropski komisiji, ki pa je bil v skladu z dolgim obdobjem brezvladnosti v letu 2018 pripravljen v časovni stiski in je skladno s tem pomanjkljiv. Trenutno prav tako ni jasno, ali bo končni osnutek dokumenta dan v javno razpravo ali ne.

Celoten dokument je dostopen na tej povezavi.

Napovednik dogodkov

5. 2.: Znanstveno-strokovni posvet: Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka

Ob stoletnici Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vas, Oddelek za geografijo Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, društvo CIPRA in društvo Focus vabijo na znanstveno-strokovni posvet, ki bo 5. februarja med 9:00 in 12:30 na Filozofski fakulteti. Več >>>

15. in 16. 2.: Obrezovanje sadnih dreves (Dvodnevni tečaj)

CTRP Kranj vas vabi na dvodnevni tečaj obrezovanja dreves. Več >>>

18. 2.: Predavanje iz okoljske psihologije

Vabimo vas, da se nam pridružite na predavanju iz okoljske psihologije K vzdržnemu razvoju: narava med precepi, vrednotami in človeškim vedenjem, ki bo v ponedeljek, 18. februarja od 15. do 16.30 ure v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani. Več >>>

5. 3.: Izmenjava oblačil Tekstilnica

29. in 30. 3. : Letno srečanje – Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo 2019

Vabimo vas, da si rezervirate termin za letno srečanje 2019. Srečanje bo potekalo na Sončnem griču v Hrvojih. Dodatne informacije bomo objavili na spletni strani.

Stran 63 od 63

Dogodki

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 87, januar 2018

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 101, april 2019

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 99, februar 2019

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 98, januar 2019