Ljubljana, 4. julij 2022 - V mreži Plan B za Slovenijo smo 24. maja organizirali spletno predavanje s Clausom Hollerjem, priznanim strokovnjakom za ekološko kmetijstvo in njegove zdravstvene in okoljske prednosti iz avstrijske zveze ekoloških kmetov Bio Austria.


V ključnem razvojnem dokumentu Evropske unije, Evropskem zelenem dogovoru, ter v z njim povezani prehranski strategiji Od vil do vilic je ekološko kmetijstvo prepoznano kot eden od temeljev za trajnostno prihodnost EU. To velja tako z vidika zmanjšanja vplivov na okolje ter povzročanja podnebnih sprememb kot tudi manjšega pritiska na naravo oz. biotsko raznovrstnost ter krepitve zdravja njenih prebivalcev. Slednje je eden najmočnejših argumentov za bolj trajnostne prehranske odločitve posameznikov.


Prav zaradi velikega potenciala uporabe zdravstvenih vidikov za promocijo zelenega premika v kmetijski oz. prehranski politiki smo konec maja v okviru Podnebnega programa mreže Plan B organizirali spletno predavanje Clausa Hollerja, strokovnjaka za ekološko kmetijstvo in njegove koristi za zdravje ljudi. Ta je 16 let deloval pri BIO Austria, največjem združenju za eko kmetijstvo v Avstriji, ki velja za vodilno državo v EU na področju eko kmetijstva s 27 % kmetijskih površin namenjenih ekološkemu kmetijstvu. Za primerjavo, v Sloveniji je takih površin samo 11 %.


Koristi ekološkega kmetijstva izhajajo iz dejstva, da neuporaba pesticidov in drugih sintetično-kemičnih sredstev vpliva na večjo številčnost in pestrost različnih mikoorganizmov v tleh, preko tega pa na število le-teh v našem telesu, kjer ključno vplivajo na naše zdravje. V pesti zdrave prsti je tako sedem milijard teh organizmov, kar preko prehrane prihaja tudi v naša telesa, kjer jih je skupaj kar 100.000 milijard, sestavljajo pa celo 60 % naših celic. Ob tem je bilo predstavljeno tudi, da se je v svetu v zadnjih 40 letih poraba umetnih, mineralnih gnojil za 1 kg živil povečala za 2-3krat, za 50 % pa se je povečala tudi raba pesticidov. Uporaba teh sredstev se povečuje celo v Avstriji.

 

Omenjeni mikroorganizmi sestavljajo najmanjše delce prsti v humusu, zato je brez uporabe omenjenih kemičnih sredstev sposobnost shranjevanja voda v prsti tudi 50 do 100-krat večja. Ohranjene bakterije in glive komunicirajo tudi s koreninami rastlin (npr. korenin poljskih rastlin). V primeru, da škodljivec napade eno rastlino, ta lahko to sporoči drugim rastlinam tudi 100 metrov in več stran. Tako obveščene rastline lahko tvorijo sekundarne metabolite za obrambo. Če pa dodajamo pesticide, se rastline ne rabijo braniti in posledično imajo metabolitov precej manj, kar posledično slabi vsebnost teh snovi v rastlinah oz. pridelkih. Prav to pa so tista sredstva, ki jih mora imeti hrana čim več, da krepi našo imunost. 

Ekološko pridelana hrana je ob vsem bogatejša z antioksidanti, bolj hranljiva, ohranja naš biom zdrav, krepi imunski sistem, v večini varuje pred razvojem odpornosti napram antibiotikom, ni genetsko spremenjena ter je naravno okusnejša. Tako so v primerjalni analizi ugotovili, da ima eko pridelava hrana 72 % več vseh antioksidantov fenolov. Enako je bilo glede vitamina A in C ter za fosfor, v skoraj 90 % primerih pa je imela eko hrana manjšo vsebnost škodljivih nitratov. Raziskava na Norveškem je nadalje pokazala koristi za nosečnice ob uživanju ekološke zelenjave. Izboljšanje stanja so znanstveniki povezali z zmanjšano izpostavljenostjo pesticidom, večjo aktivnostjo sekundarnega metabolizma in boljšo mikrobiološko sestavo v črevesju.


Ekološko pridelana hrana tako pomaga k zmanjšanju nevarnost za alergije pri otrocih, manj je preeklampsije in ne-Hodgkinovega limfoma. V taki hrani je tudi manj kadmija, povzroča pa manj tveganja za prekomerno težo in debelost. Obratno pa se z več pesticidi v hrani zmanjšajo kognitivne sposobnosti otrok.

 

V kolikor si želite ogledati posnetek predavanja Clausa Hollerja z odličnim prevajanjem Matjaža Turineka, sicer priznanega biodinamičnega kmetovalca, pišite koordinatorki mreže Plan B za Slovenijo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

Povzetek predavanja pripravil: Uroš Brankovič, koordinator delovne skupine za ekološko kmetijstvo in samooskrbo, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.