Uvodnik: Vida Ogorelec, Umanotera

 

So veliki infrastrukturni projekti pogosto pravi odgovori na napačna vprašanja?

V lanskem junijskem uvodniku smo se pred volitvami v Državni zbor spraševali: »Kdo je dovolj pogumen in sposoben, da stopi onkraj velikih infrastrukturnih projektov?«, In zanimivo: prav zmagovalna stranka SMC je bila edina, ki velikih infrastrukturnih projektov ni napovedovala. Napovedala je namreč drugačen pristop, ki je morda prav zaradi svoje racionalnosti velika redkost v slovenski politiki: »planirati investicije na osnovi realnih potreb in strateških usmeritev države.« Ta enostavna in logična usmeritev mlade vlade pa se je že v prvih mesecih znašla na težkem preizkusu.

 


 

Aktualno v Planu B

 

Delavnica: Ali nova prometna strategija prinaša Sloveniji trajnostno mobilnost?

Delavnica je potekala v četrtek, 22.1.2015, in je bila namenjena pripravi skupnih stališč nevladnih organizacij s področij urejanja prostora in okolja glede dokumenta, ki je v javni razpravi do konca meseca. Več: http://www.planbzaslovenijo.si/novice/delavnica-ali-nova-prometna-strategija-prinasa-sloveniji-trajnostno-mobilnost.

 

Predstavitev Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020

Januarsko srečanje Delovne skupine za zeleni razvojni preboj je bilo zaradi aktualnosti teme odprto za celotno mrežo. OP nam je predstavila Marjana Dermelj iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Več: http://www.planbzaslovenijo.si/novice/predstavitev-operativnega-programa-za-izvajanje-evropske-kohezijske-politike-v-obdobju-2014-2020.

 

Inovativna pobuda za povezovanje vladnega in nevladnega sektorja

Mreža je decembra 2014 na ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen naslovila Pobudo za inovativno partnerstvo med MOP in NVO za javna dela 2015, na katero so se z ministrstva z zanimanjem odzvali. S pobudo želimo usposobiti mlade brezposelne osebe ob podpori mentorjev za sodelovanje med resornimi ministrstvi in NVO; prednostne naloge so na področju prenosa izvajanja javnih storitev, predvsem tistih, ki so v javnem sektorju izrazito deficitarne. Namen takšnega mentorskega programa je (1) s praktičnimi izkušnjami usposobiti mlade za opravljanje različnih strokovnih nalog na področju okolja in prostora, (2) razbremeniti ministrstvo ter (3) vzpostaviti in preizkusiti model kakovostnega sodelovanja med vladnim in nevladnim sektorjem na področju okolja in prostora. V dveh srečanjih, ki sta sledili, smo predstavniki mreže ter predstavniki MOP-a in MzI iskali skupni interes in vsebine za sodelovanje ter realne možnosti izvedbe. Predstavniki treh resorjev, okolja, prostora in energetike, so evidentirali nekaj primernih vsebin. Pričakujemo, da bo sodelovanje z resornimi ministrstvi obrodilo sadove in bomo do jeseni 2015 pripravili dober program za izvajanje javnih del 2016.

 

Uredbo za onesnaževalce zraka potrebujemo, a bolj transparentno in obsežno

Mreža podpira in pozdravlja vsebino uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. »Toda uredba bi lahko naslovila več vprašanj, rok za obravnavo je bil za tako pomembne spremembe prekratek in predvsem v proces priprave niso bile vključene nevladne organizacije,« sta poudarili Barbara Kvac in Senka Vrbica iz mreže. Več: http://www.planbzaslovenijo.si/novice/odziv-mreze-na-uredbo-za-onesnazevalce-zraka.

 

Prvih sto dni vlade: kako daleč so ukrepi in projekti za trajnostni razvoj?

Mreža Plan B za Slovenijo je 18. decembra 2014 na sedem ministrov naslovila vprašanja o izvajanju ukrepov in projektov za trajnostni razvoj v prvih sto dneh vlade premiera Mira Cerarja, ki so se iztekli 27. decembra 2014. Takrat je mreža tudi izdala poročilo, rezultati pa bodo služili kot opomnik na trajnostne vsebine iz koalicijske pogodbe: sami vladi, javnosti in deležnikom. Več: http://www.planbzaslovenijo.si/novice/prvih-sto-dni-vlade-kako-dalec-so-ukrepi-in-projekti-za-trajnostni-razvoj.


 

 

Iz aktivnosti članic

 

Občini Bled in Gorje sta se pridružili skupnostim na poti do družbe brez odpadkov

V začetku leta sta se štirim slovenskim občinam, ki so se odločile slediti Zero Waste konceptu, pridružili še občini Bled in Gorje. Na Bledu trenutno nastane 442 kg odpadkov na prebivalca letno, v občini Gorje pa 223 kg na prebivalca letno. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/583-obcini-bled-in-gorje-sta-se-pridruzili-skupnostim-na-poti-do-druzbe-brez-odpadkov.

 

»Nega-vat« bolje kot megavat – razprava na okrogli mizi o prednostih energetske prenove stavb

V Info točki Okoljskega centra  je 4. 12. 2014 potekala okrogla miza z naslovom Množična energetska prenova stavb in učinki za gospodarstvo in gospodinjstva. Predaval je inženir Stojan Habjanič, ki je na primeru občine Trbovlje izračunal število potencialnih delovnih mest pri energetski prenovi stavb . Več na tej spletni povezavi.

 

Prihranki pri razsvetljavi poleg energetske učinkovitosti eden izmed ukrepov za zmanjšanje porabe energije v Sloveniji

V Info točki Okoljskega centra je 10. 12. 2014 potekala okrogla miza z naslovom Možni prihranki pri javni razsvetljavi in razsvetljavi stavb. Andrej Mohar iz Društva temno nebo Slovenije je s fotografijami, grafikoni in slikami pokazal, kako v Sloveniji pretirano svetlobno onesnažujemo. Po zelo grobi oceni bi pri notranji razsvetljavi lahko dosegli tudi 40 % prihranka, kar znese 384 MWh in okoli 40 milijonov €/leto. Pri zunanji razsvetljavi pa bi lahko skupaj privarčevali 23 milijonov €. Več na tej spletni povezavi.

 

Energetski koncept Slovenije že jeseni v javni obravnavi

Člani Slovenskega E-foruma so v sredo, 21. januarja 2015, sodelovali na javni razgrnitvi mnenj o Energetskem konceptu Slovenije, ki je potekala v Državnem zboru. Predsednik društva Gorazd Marinček je predstavil dva vseevropska projekta, ki širita vedenje o dobrih praksah v tujini in prikazujeta energetske potenciale v Sloveniji. Več na tej spletni povezavi.

 

Posvet Gozd – naše skupno dobro naletel na velik odziv

Posvet Gozd – naše skupno dobro, ki ga je 15. 1. 2015 v sodelovanju z Umanotero in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organiziral Državni svet Republike Slovenije, je doživel izjemno velik odziv. Problematika upravljanja z gozdom je bila predstavljena skozi številne vidike, od pravnega, zakonodajnega, ekosistemskega in družbenega do zasebno lastniškega in tržnega. Razprava v drugem delu posveta, za katero je bil interes tako velik, da so organizatorji morali predhodno zapreti prijave, pa sporoča, da je priprava nove gozdne zakonodaje zelo aktualna tema, ki zahteva širok civilni dialog. Več: http://dinaricum.si/posvet-gozd-nase-skupno-dobro-naletel-na-velik-odziv/.

 

Koalicija za gozd zahteva javno obravnavo

Koalicija za gozd je 27. 1. 2015 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila odprto pismo z zahtevo po javni obravnavi izhodišč za zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije. Glede na kratek čas, ki je ostal do napovedane predložitve izhodišč vladi, sklepajo, da jih namerava ministrstvo posredovati v vladno obravnavo, ne da bi predhodno opravilo javno razpravo. Več: http://www.umanotera.org/novice/koalicija-za-gozd-zahteva-javno-obravnavo/.

 

240-krat čarobno

Čarobnih daril Krilc je bilo lani 240, skupno to pomeni 5.264 evrov za partnerske organizacije. Vsem darovalcem se zahvaljujemo. Posamezne zgodbe in obširnejšo statistiko si lahko preberete na tej spletni povezavi.

 

Šesto in sedmo eko podjetniško jutro

Umanoterino šesto eko podjetniško jutro, ki so ga organizirali 17. 12. 2014, je bilo malce drugače zastavljeno in na drugi lokaciji. V Mestnem muzeju Ljubljana so z Društvom moderatorjev Slovenije izvedli t. i. proaktivno kavarno, kjer je pet udeležencev predstavilo svojo eko idejo, vsi drugi pa so krožili od omizja do omizja ter v vodenem procesu pomagali nadgrajevati predstavljene ideje v smeri optimalne uresničitve. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi. 7. eko podjetniško jutro s temo okoljski znaki pa je bilo v četrtek, 15. 1. 2015, v Info točko Okoljskega centra.Gostili so Ingo Turk (Agencija RS za okolje), Urško Topolšek Planinšek (turistična kmetija Urška) in Mateja Feguša (Donar). Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi. Naslednje eko podjetniško jutro bo v četrtek, 12. 2. 2015, na temo trajnostnih turističnih produktov in destinacij. Več: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/eko-podjetnisko-jutro/

 

Samoiniciativna državljanska pobuda zoper sporazuma TTIP in CETA zbrala milijon podpisov v rekordnem času

Več kot milijon ljudi iz celotne Evrope je v dveh mesecih do 4. 12. 2014 podpisalo samoiniciativno državljansko pobudo proti trgovinskima sporazumoma med EU in Severno Ameriko. Svoj kvorum – 6000 podpisov – je dosegla tudi Slovenija. Za nacionalnega koordinatorja v Sloveniji Andreja Gnezdo iz Umanotere to dokazuje, da se tudi v Sloveniji zavedamo pomena omenjenih sporazumov: “Šest tisoč podpisov je le začetek, v prihodnjih mesecih bomo okrepili njihovo zbiranje in pričakujemo, da se jih bo nabralo še veliko več.” Peticijo lahko še vedno podpišete tu: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/trgovanje-s-prihodnostjo/.

 

Za uresničitev potenciala za zelena delovna mesta bo treba še marsikaj postoriti

Zelena delovna mesta bodo nastala le, če se bo razvilo zeleno gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Zato so v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravili konkretna priporočila najpomembnejšim deležnikom za nadaljnje ukrepe spodbujanja zelenih delovnih mest, vključno z možnostmi financiranja. Namenjena so vzpostavitvi podpornega okolja za zeleno gospodarstvo, širjenju mreže za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanju njihovega prenosa.Več: http://www.umanotera.org/novice/za-uresnicitev-potenciala-za-zelena-delovna-mesta-bo-treba-se-marsikaj-postoriti/

 

Katalog dobrih praks zelenih delovnih mest: kjer je volja, tam je pot

Umanotera je decembra 2014 izdala katalog 25 slovenskih in tujih dobrih praks na področju zelenih delovnih mest, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja, sistemski spremembi in povezovanju ter krepitvi trajnostnih produktov, storitev in ponudnikov. Dokument je temeljni kamen za nadaljevanje širjenja zavesti o pomenu zelenih delovnih mest v slovenski družbi. Več: http://www.umanotera.org/novice/katalog-dobrih-praks-zelenih-delovnih-mest-kjer-je-volja-tam-je-pot/.

 


 

 

Pravni kotiček

pripravila Barbara Marič, PiC

 

Poziv okoljskim nevladnim organizacijam k pridobivanju statusa v javnem interesu

Na področju varstva okolja in ohranjanja narave je družba nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na tem področju še vedno maloštevilna. Kot je razvidno iz seznamov na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je trenutno organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja 23, na področju ohranja narave pa 30 (seznam ima sicer 31 organizacij, vendar je ena dvakrat navedena). Ob tem imajo nekatere organizacije oba statusa (8), tako je trenutno skupaj 45 organizacij s statusom v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave.

 

Ustavno sodišče ponovno odločalo o odstrelu volka

Ustavno sodišče je zavrglo že tretjo pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave v zvezi z odstrelom volka.

 

Javne obravnave

V nadaljevanju objavljamo pet javnih objav.

 


 

Napoved dogodkov

 

6. 2.: Posvet Veliki infrastrukturni projekti

Da ne bi ponavljali napak iz preteklosti na področju velikih infrastrukturnih projektov – spomnimo se samo TEŠ 6 in avtocestnega programa – in ker že prepoznavamo podobne sistemske vzorce odločanja o takšnih naložbah, organizirajo v Umanoteri v okviru mreže skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije in Fakulteto za arhitekturo brezplačni javni strokovni posvet Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji: od zgrešenih do trajnostnih naložb, ki bo v petek, 6. februarja 2015, od 9. do 13. ure na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Več: http://www.umanotera.org/novice/veliki-infrastrukturni-projekti/.

 

12. 2.: Osmo eko podjetniško jutro

Naslednje Umanoterino eko podjetniško jutro bo v četrtek, 12. 2. 2015, na temo trajnostnih turističnih produktov in destinacij. Več: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/eko-podjetnisko-jutro/.

 

11. in 12. 2.: Primorski morski dnevi

 

V okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Mestno občino Nova Gorica, Občino Brda, Inštitutom za vode RS, Posoškim razvojnim centrom, Regionalnim razvojnim centrom Koper, Univerzo v Novi Gorici, Vodovodi in kanalizacija d.d. Nova Gorica in drugimi lokalnimi deležniki organizira "Primorske vodne dneve", ki bodo 11. in 12. februarja 2015 v Novi Gorici. Več je na tej spletni povezavi.