Uvodnik

 

Transparentnost sprejemanja Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 – nočejo, ali ne zmorejo?

 

Priprava Strategije razvoja Slovenije (SRS), ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov, je mukotrpen proces. Zamuda pri sprejemanju se ne meri več v mesecih, ampak v letih. Vladi, ki sta se nazadnje izmenjali, druži pomanjkanje volje za učinkovitost in transparentnost. Proces je mukotrpen tudi za nas, ki hočemo vplivati na vsebino dokumenta. Glavni izziv okoljskih NVO v času krize predstavlja uveljavitev trajnostnega razvoja in »zelenega gospodarstva« kot priložnosti za konstruktiven odziv na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Izziv smo vzeli resno.

 


 

Aktualno v Planu B za Slovenijo

 

Uvodno srečanje o ciljih razvoja Slovenije 2020

 

Uvodnega srečanja o ciljih razvoja Slovenije do leta 2020, ki je na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo potekalo konec februarja, so se udeležili predstavniki gospodarstva, zbornic, inštitutov, univerz, državne uprave in nevladnih organizacij iz različnih področij.

 

Med predstavniki v delovni skupini za SRS tudi predstavniki mreže Plana B

 

V postopku za imenovanje 17 predstavnikov nevladnih organizacij, ki bodo sodelovali v delovni skupini za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 (SRS), so bili med drugimi izbrani tudi kandidati mreže Plana B. Imenovani so bili: (1) varstvo okolja: Renata Karba (predstavnica), Lidija Živčič (namestnica), (2) kmetijstvo: Anamarija Slabe (predstavnica), Mateja Koler (namestnica), (3) eko-inovacije: Klemen Bizjak (predstavnik), Matej Obu (namestnik), (4) človekove pravice: Katarina Bervar Sternad (predstavnica), Aleš Kranjc Kušlan (namestnik). Marko Peterlin je bil za področje urejanja prostora kot edini kandidat potrjen že prej.

 


 

Iz dejavnosti članic Mreže Plana B za Slovenijo

 

Zahvala okoljskih nevladnih organizacij ob koncu mandata Zdenke Čebašek Travnik

 

Ob izteku mandata varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik so se nevladne organizacije s področja varovanja okolja in trajnostnega razvoja bivši varuhinji in njenim sodelavcem javno zahvalile za požrtvovalno delo na področju človekovih pravic do življenja v čistem in zdravem okolju. Poudarile so, da je Zdenka Čebašek Travnik na področju varovanja okolja in narave naredila več kot vsi pretekli varuhi človekovih pravic. »Vzpostavila je nove standarde, ki naj bodo vodilo njenim naslednikom,« so pozvale. Varuhinja je npr. v svojem mandatu prvič vzpostavila sistemsko sodelovanje z okoljskimi nevladnimi organizacijami in uvedla redna mesečna srečanja ter se v okviru svojih pristojnosti samoiniciativno vključila v pomoč pri reševanju perečih okoljskih problemov.

 

Zaključno poročilo Očistimo Slovenijo 2012 kot povabilo k čistilnim akcijam 2013

 

Največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v zgodovini naše države, Očistimo Slovenijo 2012, so Ekologi brez meja končali z zaključnim poročilom. Zdaj pa svoje delo usmerjajo predvsem v zakonodajne spremembe na področju nelegalnega odlaganja in v pomoč vsakoletnim lokalnim čistilnim akcijam. Zato so skupaj s Turistično zvezo Slovenijo pripravili obrazec za prijavo lokalnih čistilnih akcij, kjer lahko vsi organizatorji čistilnih akcij prijavijo čistilne akcije v svojem kraju. Vse prijavljene akcije bodo prikazane na seznamu Čistilne akcije 2013 in objavljene v lokalnih in nacionalnih medijih. S tem želijo vsem prebivalcem Slovenije sporočiti, kje in kdaj se lahko v letu 2013 udeležijo čistilne akcije v svojem kraju. Ekologi brez meja se zahvaljujejo vsem, ki ste prispevali k bolj čisti in pozitivni Sloveniji.

 

Računalniki za socialno ogrožene

 

Projekt Računalniki za socialno ogrožene otrokom, študentom, upokojencem in invalidom v finančni stiski odpira nove poti do znanja, izboljšuje možnosti za zaposlitev, ali pa jim omogoča, da so preko socialnih omrežij v stiku s svojci. V društvu Duh časa računalnike zbirajo v Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Zagorju ob Savi, Kozini, Tolminu, na Ptuju in obali, z idejo tovrstne reciklaže in medsebojne pomoči pa želijo »okužiti« vso Slovenijo. Menijo, da takšni projekti celo kažejo pot iz krize, saj se moramo pri družbenih zadevah le vprašati, kaj potrebujemo in kaj imamo, potem pa lahko odgovora na ti dve vprašanji že kar povežemo v rešitev. »Nič politike, le stroka in pridne roke so potrebni, da za vselej rešimo nek problem,« pravijo v društvu Duh časa.

 


 

Pravni kotiček

 

Pravna klinika za varstvo okolja

 

V februarju je začela z delovanjem pilotna Pravna klinika za varstvo okolja pri Pravni fakulteti v Ljubljani in sicer v sodelovanju med Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC, Katedro za mednarodno pravo in Inštitutom za javno upravo. Namen pravne klinike je poglabljati znanje študentov s področja varstva okolja in pridobivanje praktičnih izkušenj ob reševanju problemov, s katerimi se srečujejo okoljske nevladne organizacije. Usposabljanje študentov skozi tako obštudijsko dejavnost krepi njihovo kapaciteto za ukvarjanje s tem področjem, ki je kompleksno in glede na obseg domačih predpisov, direktiv EU in mednarodnih pogodb zahtevno pravno področje.

 

Slovenija brez nacionalnega programa varstva okolja

 

Z decembrom 2012 se je iztekla veljavnost prejšnjemu Nacionalnemu programu varstva okolja. V skladu s 35. členom zakona o varstvu okolja je nacionalni program temeljni akt, s katerim država določi politiko varstva okolja v Sloveniji in ga na predlog Vlade sprejme Državni zbor. Priprava tega dokumenta za novo obdobje ni bila niti v normativnem programu vlade za leto 2011 niti za leto 2012, normativnega programa za leto 2013 pa še ni. »Brez okvira okoljevarstva, kot ga predstavlja tak dokument, si ni mogoče zamišljati učinkovitega varstva okolja v Sloveniji,« opozarja Senka Vrbica iz PIC.

 

Ustavna pobuda zoper nedopustne širitve gradbenih zemljišč

 

Osem nevladnih organizacij s področja varstva okolja in urejanja prostora je na Ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo ustavnosti določila Zakona o prostorskem načrtovanju, ki dovoljuje širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. Do 1.1.2015 bo tako možno širjenje območij stavbnih zemljišč, ki ne upošteva v zadostni meri varstva kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij, še posebej na področjih ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva gozdov, vodnih virov in drugih naravnih dobrin. K sklepu občinskega sveta je potrebno zgolj soglasje ministrstev pristojnih za okolje in za prostor v roku 15 dni. Če mnistrstvi v tem roku ne odreagirata, pa se šteje, da se s sklepom občinskega sveta strinjata.

 

Nevladne organizacije opozarjajo, da gre dopuščanje takšnega ravnanja mimo vseh pravil postopka prostorskega načrtovanja in varstva okolja ter predstavlja nekontrolirano poseganje v že obstoječe prostorske načrte. Iz teh postopkov je v celoti izključena tudi splošna in strokovna javnost.

 

Pomembne objave

 

Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja je v javni razpravi do 6.3.2013

 

Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih je v javni razpravi do 6.3.2013

 

Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje je v javni razpravi do 28.2.2013.

 


 

Napovednik

 

Srečanja ob kosilu

 

Okoljske NVO se večinoma srečujemo na delovnih sestankih in posvetih in tudi vsa ostala komunikacija med nami je vezana na naše delo, zato je včasih zanemarjen neformalni vidik našega povezovanja. Da bi združili prijetno s koristnim bomo enkrat na mesec v Info točki Okoljskega centra organizirali »srečanja ob kosilu«. Srečanja bodo potekala v času kosila (ob 12h), trajala bodo od 30 do 45 minut. Prvi del (15 minut) bo posvečenih določeni tematiki ali predstavitvi določenega znanja – ta del vsakič pripravi druga NVO – drugi del pa bo namenjen druženju med predstavniki NVO ob kosilu po sistemu »vsak nekaj prinese«.

 

Prvo srečanje ob kosilu: predstavitev projekta Plan B za Slovenijo

Kdaj: 14. marec ob 12h

Kje: Info točka Okoljskega centra, Trubarjeva 50, Ljubljana

Prijava: tukaj

 

Prvi delavnici za pripravo Regionalnih razvojnih programov v Portorožu in Ljubljani

 

Regionalni razvojni program (RRP) je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni, s katerim se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje. V 12 slovenskih regijah potekajo priprave RRP za 2014 – 2020. Mreža Plan B za Slovenijo se je z namenom sooblikovanja RRP povezala s razvojnimi agencijami v treh slovenskih regijah: Ljubljanska urbana regija, Notranjsko – kraška regija in Obalno – kraška regija. Dogovorili smo se za partnerstvo pri izvedbi vsebinskih delavnic v okviru priprave vsebin za RRP.