V okviru mreže Plan B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj smo ocenili volilne programe strank z vidika trajnostnega razvoja. Namen analize je podati neodvisno oceno programov strank glede na najpomembnejše okoljske izzive prihodnosti. Z analizo spodbujamo tudi razpravo o strateških razvojnih usmeritvah Slovenije in ponujamo volivcem nepristranski vodič s stališča trajnostnega razvoja.

 

Dokument Primerjalna analiza volilnih programov strank z vidika trajnostnega razvoja

 

Osnovo za ocenjevanje programov je predstavljal Manifest za uresničenje tretjega razvojnega podviga, ki ga je pripravila mreža Plan B za Slovenijo. Manifest, ki povzema opis stanja na aktualnih področjih trajnostnega razvoja in predlaga najpomembnejše ukrepe mandata 2012-2015, je sestavljen iz štirih krovnih področij (trajnostni razvoj, samooskrbnost, celostni pristop in sodelovanje, priložnosti zelene rasti) in petnajstih področij, ki se umeščajo med horizontalne ukrepe, prehod v nizkoogljično družbo ter kmetijstvo, naravne vire in ohranjanje narave.

 

Programe je ocenjevalo 14 ocenjevalcev, predstavnikov okoljskih nevladnih organizacij. Ocenjeni so bili programi naslednjih 13 strank: SD, Zares, DeSUS, LDS, SDS, SLS, SNS, Pozitivna Slovenija, Lista G. Viranta, Nsi, HUMANA Slovenija, TRS, SMS-Zeleni. Med analiziranimi programi se je pokazala ogromna razlika pri razumevanju trajnostnega razvoja in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti. Spodbudno je, da so se v povprečju zavedanje pomembnosti trajnostnih tem, stopnja razumevanja in vključevanje teh v programe povečali. V primerjavi s programi strank za parlamentarne volitve 2008 so prav vse stranke, ki so bile vključene v obe analizi programov, svojo oceno povišale. Še vedno pa v večini primerov trajnostni vidik ni vpet v vse cilje, kar lahko označimo za nerazumevanje trajnostnega razvoja kot priložnosti za izhod iz krize.

 

Katere stranke s stališča trajnostnega razvoja Slovenije ponujajo največ, katere najmanj?

  • TRS in SMS-Zeleni sta trajnostni razvoj in prehod v nizkoogljično družbo umestila kot osrednjo  vizijo, okoljski vidik je vpet v vse cilje, hkrati pa ukrepi niso podrobno razdelani.
  • Zares, LDS in SDS prepoznavajo pomembnost trajnostnega razvoja in ga povezujejo z uspešnim izhodom iz gospodarske krize. Okoljski vidiki niso vpeti v vse programske cilje, predvsem ne v gospodarske in finančne.
  • Nsi, SD, SNS imajo nekatera področja razdelana, a parcialno in ne kot del trajnostnega razvojnega modela ter Pozitivna Slovenija, ki sicer vzpostavlja integriran trajnostni razvojni model, ukrepe zelo skopo predstavlja.
  • SLS, DeSUS, HUMANA Slovenija, Lista Gregorja Viranta vsebinam trajnostnega razvoja namenjajo obrobno vlogo, nimajo konkretnih ciljev ali ukrepov in se pri posameznih področjih ne dvignejo nad deklarativno raven.

 

V skupnem seštevku je najvišje uvrščen program stranke Zares s 3,18 točkami (od petih možnih). Lista Gregorja Viranta (1,19) je v skupnem seštevku najslabše uvrščena.

 

Skica uvrstitve strank na lestvici trajnostnega razvoja

 


Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami je mreža Plan B za Slovenijo stranke povabila tudi k skupnemu delovanju za uresničenje trajnostnega razvoja, k podpisu Zaveze za uresničenje tretjega razvojnega podviga Slovenije. Njen namen je združiti moči pri zaščiti temeljnih potencialov kakovostnega življenja v Sloveniji. Zaveza ne posega v konkretne politične vsebine in podpisnikom omogoča avtonomno in suvereno razvijanje politik v skladu z lastnimi vrednotami. Podpisniki Zaveze so: TRS, LDS, SMS-Zeleni, Zares, SNS, Pozitivna Slovenija, SDS in SEM-Si. Nadstrankarskega soglasja med drugimi nista podpisali dve pomembnejši v trenutnem predvolilnem političnem prostoru, SD in Lista Gregorja Viranta.

 

Sporočilo za javnost ob predstavitvi primerjalne analize programov.