Ljubljana, 29. januar 2021 – Državni zbor danes za zaprtimi vrati obravnava osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki še naprej ostaja zaupen dokument, skrit pred očmi javnosti. Prvi osnutek dokumenta, ki je pricurljal v javnost, kaže, da bo vlada raje kot v področja, ki bi jih morali prioritetno razvijati v obdobju pandemije in po njej (javno zdravstvo, oskrba starostnikov, podnebne spremembe, digitalizacija in blaženje socialnih posledic pandemije), glavnino denarja namenila – asfaltu.

 

In to kljub jasnim sporočilom Evropske unije, da bo za boj s podnebnimi spremembami potrebno nameniti 37 odstotkov sredstev za okrevanje in da bo nadzor nad porabo sredstev strog. V mreži Plan B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj so skupaj s sodelujočimi strokovnjaki pripravili predloge projektov za nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost na področjih podnebja, varstva okolja in ohranjanja narave ter jih poslali Vladi RS ter poslankam in poslancem Odbora za zadeve EU.

 

Proces nastajanja nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost predstavlja enega najbolj izključujočih procesov doslej, saj vlada v pripravo načrta ni vključila ključnih deležnikov, ob tem pa je na decembrski seji obdržala oznako dokumenta »interno«, zaradi česar načrt še naprej ostaja skrit pred očmi javnosti. Zaradi nadpovprečne podnebne ranljivosti Slovenije in naše bogate biodiverzitete je jasno, da moramo levji delež sredstev iz naslova mehanizma za okrevanje nameniti za preprečitev podnebnega zloma in varovanje zadnjih koščkov narave, kar je skladno tudi z Bruseljskimi načrti. Evropska unija si je zadala cilj razogljičenja do sredine stoletja in sklenila, da moramo vsaj 37 odstotkov sredstev za okrevanje in razvoj nameniti boju s podnebnimi spremembami in biodiverziteti. Poleg energetike in industrije je sektor prometa med tistimi, ki kot glavni vir izpustov izven sistema trgovanja z izpusti predstavlja največji izziv za razogljičenje. Zato na področju prometa potrebujemo korenite spremembe in takoj moramo zagnati velike naložbe v železniško infrastrukturo ter opustiti naložbe v nove ceste.

 

Andrej Gnezda, predstavnik Umanotere, poudarja: »Evropska komisija je jasno izrazila pričakovanja, da bo Slovenija znatno okrepila naložbe v železnice. Vlada pa kljub temu vztraja pri gradnji novih cest in zanemarjanju železnic. Osnutek načrta za okrevanje pokaže, da vlada načrtuje za skoraj milijardo evrov naložb v ceste, za železnice pa bo namenila le slabo tretjino tega zneska. Vlada s takšnimi načrti očitno ne zna ali noče prepoznati prioritet Slovenije in njenih prebivalcev.«

 

Poleg tega pa je pandemija na najbolj boleč način pokazala, da moramo okrepiti naše javno zdravstvo in zagotoviti infrastrukturo za dostojno oskrbo starostnikov ter se bolje pripraviti na prihodnje pretrese in kot družba postati bolj odporni. A osnutek Načrta za okrevanje kaže, da se je vlada odločila, da bo te prioritete zanemarila.

 

Andrej Gnezda dodaja: »V medijih smo brali napovedi, da je naš zdravstveni sistem tik pred zlomom, da bomo morda celo morali izbirati, komu pomagati in komu ne. Že več mesecev doma vztrajamo v izolaciji, da bi preprečili ta najbolj črni scenarij. Iz te izkušnje bi pričakovali, da bomo znatno okrepili naložbe v javni zdravstveni sistem. Vlada pa se je odločila, da bo skoraj milijardo evrov v tem obdobju namenila za asfalt

 

Načrt za okrevanje in odpornost bo glede na dostopne informacije potrebno korenito spremeniti, če bomo z njim želeli odgovoriti na resnične potrebe ljudi in če bomo želeli počrpati evropska sredstva, ki so na razpolago Sloveniji.

 

*******

 

Kontakt za medije: Andrej Gnezda, andrej@umanotera.org, 040 360 890.