Ljubljana, 12. januar 2021 – Vsaka normalna demokratična država ima v zakonih zapisane varovalke. Brez teh lahko pride do nepovratne škode za okolje ter zdravje prebivalcev Slovenije. Zato nevladne organizacije ostro nasprotujemo izključevanju iz ključnih okoljskih postopkov ter odpravljanju še zadnjih ključnih okoljevarstvenih varovalk. Kakovostno okolje, narava in zdravje so naše skupno dobro in ne morejo postati predmet kratkoročnih zasebnih interesov!


Iz predloga novega Zakona o urejanju prostora je čez noč izginil člen, ki omogoča sodno varstvo in je tako posameznikom, ki so jim bile kratene pravice, kot tudi varuhom okolja in narave dopuščal začetek upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte. S takšnimi pravili bodo v vaši okolici lahko pričeli z gradnjo škodljivih industrijskih objektov ali predelovalnic odpadkov, vendar se zoper take odločitve enostavno ne boste mogli več pritožiti.

 

Poleg tega spomladi nerazumno zaostrene pogoje za sodelovanje naravovarstvenih organizacij Vlada RS s predlogom novega Zakona o varstvu okolja (ZVO) prenaša tudi na okoljevarstvene nevladne organizacije. V novem predlogu ZVO pa gre Vlada še dlje. Nevladne organizacije preprosto izloča iz ključnih okoljskih postopkov. Po novem nevladne organizacije ne bodo več mogle sodelovati v presojah, ampak se bodo lahko le pritožile na sprejeto odločitev.

 

Okolje nima glasu, da bi se branilo samo, zato je pomembno, da ga lahko v uradnih postopkih v našem skupnem interesu zastopamo okoljevarstvene organizacije, ki nam je država priznala, da delujemo v javnem interesu. K spoštovanju tega nas zavezuje leta 1998 sprejeta Aarhuška konvencija, temeljni mednarodni dokument, ki ureja osnovna demokratična načela in pravice civilne družbe na področju varstva okolja ter na ta način predstavlja simbolni instrument demokracije na področju okolja. Izgleda, da se trenutna oblast ne zaveda obveznosti in dolžnosti, ki smo jih z ratifikacijo te konvencije prevzeli, ali pa ji za to enostavno ni mar. Iz zakonov so izbrisali pomembne okoljevarstvene varovalke ter Slovenijo tako pahnili v novo sramoto pred EU.

 

***** Izjave*****

 

Umanotera (Andrej Gnezda): “Nevladne organizacije, ki delujemo v javnem interesu na področju varstva okolja in narave, smo že dlje časa trn v peti vsem, ki želijo izvesti projekte ne glede na njihove škodljive posledice. Ministrstvo za okolje in prostor z zadnjimi predlaganimi spremembami na široko odpira vrata projektom, ki bi lahko povzročili dolgotrajno škodo našemu okolju, naravi in našemu zdravju. Kakovostno okolje, narava in zdravje so naše skupno dobro in ne morejo postati predmet kratkoročnih zasebnih interesov!”

 

Mladi za podnebno pravičnost (Tamara Tomanić): “To ne pelje nikamor. Bi radi še bolj uničili naravo? Bi radi še bolj pregreli planet? Vlada s predlaganimi spremembami napada še zadnje varuhinje in varuhe narave – prebivalke in prebivalce vasi in mest, civilne iniciative in nevladne organizacije. Omejuje sodelovanje vseh nas v ključnih projektih za naš obstoj. Narava je voda, ki jo pijemo, je hrana, ki jo jemo, je zrak, ki ga dihamo. Brez narave ne obstajamo! Vztrajali in upirali se bomo, vse dokler ministrstvo ne umakne škodljivih predlogov. Šele na pogorišču teh politik se lahko pričnemo pogovarjati o predlogih za demokratičnejšo, solidarnejšo in sonaravnejšo družbo.”

 

Eko krog (Uroš Macerl): “Če bi pred leti veljala tako skrajno omejena možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih, kot to predlaga ZVO-2, potem bi cementarna v Trbovljah še danes nezakonito sosežigala odpadke na podlagi nezakonito izdanega okoljskega dovoljenja. Poglejte, kateri industrijski obrati so v vaši bližini in si predstavljajte njihovo obratovanje brez vsakršne možnosti nadzora civilne družbe in javnosti. Vlada nam očita, da se v postopke vključujemo prepozno, s tem predlogom pa nas potiska v natanko tako pozicijo, ki nam jo sicer sama očita.”

 

IPoP – Inštitut za politike prostora (Marko Peterlin): »Možnost sodelovanja NVO v postopkih omogoča soočanje različnih mnenj in razreševanje spornih vprašanj takrat, ko je to smiselno in možno. Če se lahko z načrtovanimi projekti seznanimo šele na koncu, ko je že vse odločeno, se bo vsak pomislek sprevrgel v spor, ki se lahko vleče leta in leta. Izločanje NVO tako v praksi postopkov ne krajša, ampak jih podaljšuje. To so spoznanja iz dolgih desetletij prakse, ki so prav zato vgrajena v mednarodne konvencije in Evropski pravni red, zavedajo pa se jih tudi izkušeni in odgovorni investitorji.«

 

Focus, društvo za sonaraven razvoj (Barbara Kvac): “Omejevanje pravic NVO v ključnih okoljskih postopkih je v nasprotju s priporočili o izvajanju Aarhuške konvencije, poleg tega pa v Focusu menimo, da izključevanje nevladnikov ne pomeni skrajševanja obdobja odločanja v okoljskih zadevah. Kvečjemu nasprotno – ker v samih postopkih NVO s statusom delovanja v javnem interesu ne bomo mogle več sodelovati, je verjetnost, da se bodo zadeve razčiščevale na sodiščih, še večja. Sodni mlini pa so počasni. ”

 

Greenpeace Slovenija (Sara Kosirnik): “Že od aprila lani zaskrbljeno spremljamo poteze Ministrstva za okolje. Na mizi imamo še en predlog za zniževanje okoljskih standardov v Sloveniji in za utišanje okoljskih organizacij. Bolj kot imajo kritični glasovi zvezane roke pri postopkih odločanja – torej prav tam, kjer se lomijo kopja – večja je možnost, da interes maloštevilnih ali želja po zaslužku prevlada nad dobrobitjo okolja in zdravjem ljudi.”

 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) (Urša Koce): “Človek je tesno vpet v naravo in ni ločen od nje, zato ohranjanje narave ni nekakšen dekorativni dodatek varstvu okolja, ampak pametno varstvo okolja temelji na ohranjanju narave. Če varstvo okolja prihaja v resen konflikt z ohranjanjem ekosistemov in biodiverzitete, je to znak, da se rešitve za okolje ne iščejo v pravi smeri. V sedanji okoljski krizi moramo v največji možni meri iskati rešitve, ki temeljijo na naravi. Naravo in naš stvarni položaj v njej moramo kot družba v polnosti ozavestiti. Zato narava kot bistveni temeljni del okolja v krovnem okoljskem zakonu ne sme biti potisnjena v brezimnost in jo mora zakon tudi jasno opredeliti, kar pa je iz ZVO-2 na žalost izpadlo.”

 

Ekologi brez meja (Jaka Kranjc): “MOP trebi število NVO s statusom, saj celo za nazaj definira, da je okoljevarstvenik le tisti, ki plača članarino in se udeleži skupščine. Ni važno, da naši člani opravijo na stotino prostovoljskih ur, na lastne stroške odstranjujejo odpadke, učijo in ozaveščajo. Ne, enostavno brez skupščine ne obstajajo. Isto velja za nas — vsebina naenkrat ni več pomembna.”

 

CIPRA Slovenija (Katarina Žakelj): »Svetovni izzivi, kakršen je poleg epidemije tudi podnebna kriza, kličejo po premišljenih, usklajenih in konstruktivnih rešitvah. Do odločitev o pomembnih razvojnih usmeritvah, ki zadevajo naravo in okolje – s tem pa zdravje, dobrobit prihodnost nas vseh – bi morali tudi pri nas priti z dialogom z organizacijami, ki so zakoniti zastopniki interesov določenega polja – ki imajo status društva v javnem interesu. Izključevanje nevladnih organizacij iz postopkov pa nikakor ne kaže na pripravljenost iskanja rešitev s širšim pozitivnim učinkom in trajnostnim razvojnim potencialom.«

****

 

Več informacij na povezavi tukaj.

Kontakt: Andrej Gnezda, Umanotera, andrej@umanotera.org, 040 360 890